Hvala lepa za ponovno besedo.

Torej pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, katerega je Vlada Republike Slovenije sprejela 28. marca letos in ga posredovala Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. S predlogom novele se v slovenski pravni red prenaša s spremenjeno evropsko direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Predlog novele, zaradi nove opredelitve izraza "vozilo" širi obvezno zavarovanje odgovornosti za vozila; po novem to zavarovanje ne bo več vezano na obveznost prometnega dovoljenja in registracije, ampak na karakteristike iz nove definicije vozila. Kot vozilo je po novem tako opredeljeno vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja motor - mehanska moč, vendar ne vozi po tirih, in katerega največja konstrukcijsko določena hitrost je nad 25 kilometrov na uro ali katerega največja neto masa je nad 25 kilogrami, največja konstrukcijsko določena hitrost pa nad 14 kilometri na uro in vsako priklopno vozilo, ki se uporablja skupaj s prej omenjenim vozilom, ne glede na to ali je priklopljeno ali odklopljeno. Invalidski vozički, namenjeni izključno osebam s telesno oviranostjo, ne štejejo za vozila. V praksi to pomeni, da bo potrebno obvezno zavarovati tudi določena vozila, ki po zakonu, ki ureja motorna vozila, ne potrebujejo prometnega dovoljenja, kot je veljalo doslej. Predlagane spremembe, ki sledijo določbam direktive, tako pomenijo večjo zaščito oškodovancev. Smo pa pristopili k uporabi možne nacionalne diskrecije, ki jo omogoča direktiva. Tako je v predlogu zakona določeno, da so vozila, ki v Republiki Sloveniji ne smejo biti udeležena v prometu, izvzeta iz obveznega zavarovanja; morebitno škodo bo v tem primeru nosil škodni sklad, ki je ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Pri tem združenju se na novo vzpostavlja tudi organ za izplačilo odškodnin v primeru insolventnosti zavarovalnice, kar pomeni še dodaten korak v smeri zaščite oškodovancev. Določbe glede obveznega zavarovanja se prav tako ne bodo uporabljale za rabe vozil na športnih prireditvah in dejavnostih, vključno z dirkami, tekmovanji, usposabljanjem, preizkušanjem in demonstracijami na omejenem in označenem območju, kadar je organizator športne prireditve oziroma dejavnosti sklenil alternativno zavarovanje ali jamstvo, ki krije škodo tretji osebi. Če pa takšno alternativno zavarovanje ali jamstvo v praksi ne bi bilo sklenjeno, mora biti škoda tretjim krita iz škodnega sklada. Predlagani zakon zvišuje tudi minimalne obvezne zneske zavarovalnega kritja in spreminja način usklajevanja teh zneskov v prihodnje in sicer z delegiranimi akti Evropske komisije. Z namenom večje zaščite zavarovancev predlog zakona ureja tudi enako obravnavo s strani zavarovalnic pri preverjanju pristnosti potrdil o škodnem dogajanju in hkrati zagotavlja lažje priznavanje škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police in tudi lažje pridobivanje samih potrdil o škodnem dogajanju.

V okviru javne obravnave predloga zakona so bile na Ministrstvo za finance naslovljene pobude predvsem za ureditev položaja kmetijskega sektorja. Po opravljenih usklajevanjih, pri katerih so sodelovali tudi predstavniki kmetijskih organizacij, se je preučilo možne izjeme za kmetijska vozila. V predlogu zakona je tako zagotovljeno izvajanje določb za kmetijski sektor, ki se torej navezujejo na traktorske priklopnike in za katere ni zahtevana registracija, na način, da bo v praksi čim manj administrativno obremenjujoč. Tako se bodo lahko priklopniki, ki jih ni potrebno registrirati v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila, zavarovali sočasno ob sklenitvi zavarovanja na zavarovalni polici vlečnega vozila; če pa se bo priklopnik v praksi uporabljal z več vlečnimi vozili, se morebitna škoda iz naslova zavarovanja priklopnika uveljavlja iz zavarovalne police tistega vlečnega vozila, v okviru katerega je zavarovan priklopnik.

Predlog zakona tudi podrobneje ureja, kako lahko poteka nadzor policije nad preverjanjem zavarovanja avtomobilske odgovornosti vozil, ki izvirajo iz ozemlja drugih držav članic EU ali tretjih držav, pri tem pa se ohranja poglavitni namen zagotavljati prost pretok vozil in oseb na ozemlju EU ter hkrati zagotavljati ustrezno zaščito oškodovancev iz nesreč, ki jih povzročijo vozila iz drugih držav.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju podala nekatere pripombe in predloge za izboljšave, ki so po mnenju Vlade ustrezno naslovljeni v vloženih amandmajih. Bistveni razlog za sprejem zakona je torej uskladitev s pravnim redom EU, ki ga je Republika Slovenija dolžna izvajati, zato predlagam, da odbor podpre predlagani zakon in predlagane amandmaje. Hvala.