Hvala lepa.

Jaz sem se pri 1. členu kar takoj oglasila, rada bi pa odgovorila pravzaprav glede na to, da je 1. člen, tako na številne pomisleke Zakonodajno-pravne službe kot mogoče tudi samo kratek odziv na predlog VZMD. Probala bom nekako po alinejah kot sem si zapisovala.

Nejasna vsebina zakona oziroma nerazumevanje. Naj povem, da je bil zakon v javni obravnavi dovolj zadosten čas, da smo lahko dobili pripombe tistih deležnikov, ki jih ta zakon zadeva oziroma ki imajo interes nad tem zakonom in nad njegovo vsebino. Te vsebine smo temeljito proučili in na tak način tudi pripravili tako člene kot obrazložitve. Zakaj smo napisali v pojasnila, ki so bila precej obširna, da so ti členi namenjeni, bomo temu rekli po domače, strokovnjakom? Ker dejansko v tem delu nekateri so in jih fizične osebe običajno ne uporabljajo. Absolutno to ne pomeni, da mora biti za to ali pa da je celo to razlog, da je obrazložitev nejasna, ne, absolutno ne, ampak na način, kot smo zapisali, je bilo dovolj jasno, da na to nismo dobili nobene pripombe in zato tudi tega potem posebej nismo niti naslavljali.

Glede ustavne spornosti in številnih pomislekov glede osebnih podatkov. Tista dva člena, ki ste jih omenili oziroma javna objava. Ukrepov nadzora s strani regulatorja, to je rešitev, ki ni popolnoma nič novega, je rešitev, ki je že več let udejanjena. Trenutno se ne spreminja zaradi nobenih drugih stvari kot zato, ker prvotna rešitev v zakonu ni razločevala med izdajo prekrškovnih odločb in izdajo nadzornih ukrepov. Postopki sodnega varstva so popolnoma jasni, ker če se izda zakon, po Zakonu o prekrških odločbo o prekršku, ima sodno varstvo po zakonu o prekrških. Postopek na ATVP poteka tako, da se izda poziv kršitelju o domnevnih kršitvah, v katerem se ga tudi opozori na določbe zakona, da v primeru, če bo globa oziroma opomin izrečen, da bo ta del lahko objavljen. Navede se tudi kateri osebni podatki bodo pri fizičnih osebah, mislim, da je to datum rojstva in ime, in namen, ki ga zakon v tem delu zasleduje in pravzaprav predpisuje direktivo. Tako da v tem delu niti ni pomislekov ali sodno varstvo je ali ne.

Druga zadeva. Nadzorni postopki, kar so pa urejeni v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov in je celo poglavje namenjeno tem postopkom, pa določa dvoje. Odločbe ATVP, ki jih izdaja, so odredbe ali odločbe; oboje so nadzorni ukrepi in oboje imajo svoje sodno varstvo. Torej, ko se izda odredba o tem, da mora kršitelj odpraviti kršitve, se ga med drugim poleg tega, da se ga opozori, na katere kršitve mora odpraviti, se ga opozori tudi oziroma se celo napiše, kaj konkretno se bo objavilo Na tako odredbo ima sodno varstvo osem dni, ugovor, o katerem odloča svet agencije. Če je izdana odločba, je tudi sodno varstvo oziroma ko se izda odločba o odredbi, ima tudi sodno varstvo, torej pritožbo oziroma tožbo na upravno sodišče. In ti postopki tečejo že leta in nikoli ni bilo izpostavljeno, da je kakršenkoli dvom v to, zakaj so ti členi v zakonu, kakšen je njihov namen in kateri osebni podatki v tem primeru se vodijo. Vedno, se tudi zapiše, da se bodo najkasneje petih letih ti podatki izbrisali, tako da ta dvom o neobstoju sodnega varstva, o neobstoju namena in tako naprej so nerazumljivi oziroma se nam tudi zdi, da smo jih v pojasnilih dovolj naslovili.

Zdaj ta, zakaj se velik del zakona sklicuje na določbe ZBan-3, v tem primeru ZBan-3 oziroma Zakon o trgu finančnih inštrumentov. Prvi je bil sprejet leta 2007, že v tistem zakonu so navezave na določbe Zakona o bančništvu. Zakaj? Že zdaj ima zakon več kot pesto členov; če bi vse te vsebine bile urejene v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov bi lahko imeli tisoč členov. In takrat je bilo - verjamem da tudi z Zakonodajno-pravno službo in SVZ - dogovorjeno, da se bodo vsebine, ki se ponavljajo, ker gre za primerljive institucije, da se bo delal sklic na ZBan. To ni ustrezno ali pa očitno nomotehnično ni primerno, je bilo pa takrat očitno prepoznano kot rešitev, ki je sprejemljiva in seveda se ta zdaj vleče že desetletje. Verjamemo, da je lahko za to zakon nekoliko nepregleden, ampak če se bomo odločili, da bomo ta del odpravili, potem je potrebno pripraviti, tako kot sem rekla, nov zakon, ki bo imel lahko več sto členov, ki se bodo predpisovali, ker je ureditev enaka tako za kreditne institucije kot za investicijska podjetja oziroma v tem primeru, ko se navezuje KDD, ker gre za sistemsko pomembno institucijo in veljajo torej spet enaka pravila, se bomo lahko ponavljali. Tudi to je seveda opcija ampak namen te novele mogoče v tem delu tudi odgovorim v ZMD, ni bil popravljati tovrstne napake, če se to šteje po mnenju ZPS za napako, ampak prenesti EU direktive, za katere imamo roke za prenos, zato tudi predlog obravnave po skrajšanem postopku, da se te harmonizira, torej naše pravo s pravom EU in da ne bomo v zamudi s prenosom teh pravnih vsebin. Tako da, zato se tudi ni naslavljalo problematike stroškovne narave, za katere se seveda zavedamo, ker dobivamo pripombe s strani vlagateljev na vseh ravneh. V preteklosti mislim, da je bilo že v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov poskus omejitve višine stroškov vsaj za investicijska podjetja, pa je potem Ustavno sodišče izreklo, da je to neustavno, da tega država ne sme omejevati na tak način. Ne glede na to, smo dali v Zakon o trgu finančnih inštrumentov določbo, da je tako kot, v preteklosti je že bilo, da je agencija kot regulator samostojna in torej neodvisna institucija, ki regulira trg kapitala, da podaja soglasje k tarifi, torej v primeru, ko se zvišajo ali pa spremenijo, bom rekla, stroški KDD, da jih ATVP preuči, ali so ti smotrni in v tem primeru tudi izda soglasje oziroma v nasprotnem primeru seveda zavrne. Poskušamo pa to tudi skozi strategijo razvoja kapitalskega trga nasloviti ta problem, za katerega se zavedamo, da je lahko velik ali pa omejujoč za razvoj nadaljnjega trga in bomo to v naslednjih fazah tudi poskušali nasloviti, tudi ta del.

Toliko z moje strani, hvala.