Govor

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Res me veseli, da smo uspeli s to temo privabiti, da ste se odzvali vsi gostje. Čemu takšen naslov, Kako bomo izboljšali sistem vajeništva? Zato, ker vajeništvo že imamo, in zato, ker pač so odzivi, predlogi, želje in tudi v bistvu pravzaprav tudi mnogi vsebinski predlogi takšni, da je morda pa zdaj primeren čas, ko imamo pred sabo tudi Nacionalni program vzgoje in izobraževanja, da se dotaknemo tudi te teme. Torej, še enkrat najlepša hvala vsem gostom, da ste se odzvali. To kaže tudi na to, da si danes res želimo predvsem vsebinske razprave.

Ampak preden spregovorimo o samem vajeništvu, je morda priložnost tudi, da spregovorimo kratko o samem poklicnem in strokovnem izobraževanju. Namreč, če uporabim besede Darka Malija za razprave o poklicnem in strokovnem srednješolskem izobraževanju avgusta 2023, o izzivih in razvojnih ciljih poklicnega in strokovnega izobraževanja, je med drugim bilo tudi vprašanje: Pričakujemo zaton ali razcvet poklicnega in strokovnega izobraževanja, sta lahko torej dve poti. Zdaj ne bi na dolgo in široko, bomo v razpravi več o tem. Navsezadnje pa tudi v tem našem Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2030 je zapisano naslednje, torej, pod Strateški cilj 3.2: Zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega učenja in poučevanja ter trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja po celotnem sistemu. In pod ciljem tri zapišemo: Zagotoviti usklajenost pridobljenega znanja in spretnosti s potrebami gospodarstva in širše družbe ter celovitost poklicne izobrazbe dijakov in odraslih v poklicnem in strokovnem izobraževanju. In naštetih je kar nekaj ukrepov, torej, od omogočanja pogojev za povezovanje splošnega, strokovno teoretičnega in praktičnega znanja ter učenja z delom, potem omogočiti pogoje za učenje in poučevanje temelječe na učnih situacijah, ki izhajajo iz avtentičnih poklicnih in življenjskih situacij, povezovanje različnih vrst znanja in s tem razvoj poklicnih in ključnih kompetenc okrepiti povezovanje izobraževanja in gospodarstva, torej z namenom izmenjave in prenosa novih znanj. Opraviti evalvacijo načina vrednotenja pri praktičnem usposabljanju z delom in zagotoviti primerne pogoje za kakovostno učenje in poučevanje v različnih učnih okoljih tudi pri delodajalcih, za vse dijake in odrasle z upoštevanjem različnih potreb, zmožnosti in pričakovanj. Zdaj je zgodovina samega poklicnega in strokovnega izobraževanja tudi z razvojem vajeništva v Sloveniji, torej od dneva, ko smo postali samostojna država, vsem nam verjetno bolj kot ne znana. Morda omenim tukaj tudi to prenovo v letih 2007 in 2008, kjer so ta nova izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja prinesla pomembne spremembe. Torej, povezovanje splošnega strokovno teoretičnega in praktičnega znanja, poudarjanje pomena praktičnega usposabljanja z delom, uvajanje modela odprtega kurikula na način, da so pač torej prepuščali 20 procentov programskega prostora šolam, ki so lahko zapolnile v dogovoru s socialnimi partnerji v lokalnem okolju. No, ampak ob demografskem upadu, ki se je v srednjih šolah pričel izkazovati konec prvega desetletja novega tisočletja, ter nespremenjenem številu učiteljev v šolskem sistemu je bilo tudi razumljivo, da so šole želele ohraniti čim več ur pouka, tudi praktičnega, v svojem okviru. In šolski centri, ki so imeli priložnost izvajati praktični pouk v medpodjetniških izobraževalnih centrih s pomočjo strokovnjakov iz podjetij, so lažje sledili tehnološkim novostim, torej tako kot šole, bolj kot šole, ki te priložnosti pač niso imele. Hkrati se je celoten svet, ne le Slovenija, soočila s hudo gospodarsko krizo, ki je posegla praktično na vsa družbena področja in takrat je delež mladih brezposelnih ob naraščajočem številu deficitarnih poklicev vzbujal vse več zaskrbljenosti. Tudi Evropska komisija je tedaj že poudarjala, da ima poklicno izobraževanje in usposabljanje ključno gospodarsko vlogo, saj bo zagotavljalo visoko kakovost tehničnih večin ter dalo vrednost izobraževanju in vključevanju mladih na trg dela. No, in glede na razvoj v zadnjih treh desetletjih se torej ta zasnova tovrstnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi spreminja, se vse bolj poudarja tudi pomen učenja, povezanega z delom in prakso na vseh ravneh kvalifikacij skozi vse življenje. In znanje, spretnosti in kompetence, ki jih zagotavljata poklicno izobraževanje in usposabljanje, se spreminjajo. Prav tako tudi pristopi poučevanja in učenja. Analize kažejo na vse večji poudarek na usposabljanju na delovnem mestu in v prakso usmerjenem učenju. In to se navsezadnje odraža tudi v reviziji nacionalnih učnih načrtov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Torej, da je potrebno krepiti, v nekaterih primerih ponovno uvesti vajeništvo ter uporabo ocenjevanja prakse. Mi smo tudi v gradivu samem, ker smo pred tem dali, torej, smo v Državnem zboru prosili za raziskovalno nalogo o vajeništvu. In jaz zdaj tukaj ne bi ponavljala kot primer dobre prakse tudi na področju poklicnega izobraževanja primer Avstrije, kot morda nam najbližje, morda tudi najbolj poznane in tudi, bomo rekli temu, kar odlično organizirane. To je v gradivu, da ne bomo jemali časa, smo o tem tudi veliko razpravljali, ko smo se pripravljali na to sejo, ker smo se pač pogovarjali z vsemi deležniki, ki so vključeni, torej tako z gospodarstvom, obrtno zbornico, gospodarsko zbornico, s šolami, tudi učitelji, ki so v to vključeni. In torej od leta 2017 se je v Sloveniji možnost za poklic usposabljati tako v šolski kot v vajeniški obliki in vajeništvo je torej del sistema triletnega poklicnega izobraževanja, kjer je vajenec 50 procentov izobraževalnega programa v šoli, drugih 50 pa na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. Tu je seveda zelo pomembno in tu je velik poudarek tudi pri teh tako imenovanih socialnih partnerstvih, torej različne inštitucije, ki sodelujejo, ki so vključene v to. In tako smo vajeništvo pravzaprav v šolskem letu 2017/2018 začeli poskusno izvajati na petih šolah. To se je zdaj povečalo in danes se v vajeniški obliki izvaja 21 različnih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer na 18 šolah. In v začetku februarja tega leta sem sama tudi na ministrstvo naslovila pisno poslansko vprašanje, s katerim smo torej želeli pridobiti vpogled v trenutno stanje na področju vajeništva. Iz odgovora ministra izhaja, da se število dijakov, ki so vključeni v sistem vajeništva, vsako leto povečuje. Glede na to, da so bili pač v prvem letniku vajeništva zgolj dijaki prvih letnikov, se torej zdaj iz prvega leta 2017/2018, kjer je bilo 59 dijakov, jih je v tem šolskem letu 547 v programu, torej v obliki vajeništva. Torej, glede na te podatke, ki smo jih pridobili z ministrstva, pa tudi z raziskovalno nalogo, smo se pogovarjali tudi z ravnatelji, učitelji nekaterih šol in vsi so se pravzaprav strinjali, da je bila uvedba sistema vajeništva še kako potrebna. Predstavljene so bile izkušnje, podali so tudi predloge, priporočila, s katerimi bi v prihodnje bolje razvili obstoječi sistem. Namreč, izpostavljajo potrebo po več možnosti pri fleksibilnosti izvajanja tako imenovanega odprtega kurikula, pri čemer se je potrebno prilagajati stanju na trgu dela, torej tudi prilagajanju potrebam delodajalcev. Še vedno v bistvu nimamo jasno opredeljene vizije razvoja vajeniške oblike ter načrta uvajanja novih izobraževalnih programov in šol, zato je tudi potrebno izdelati. Zakon o vajeništvu tudi ne določa natančnih vlog posameznih deležnikov in njihove odgovornosti, v kolikor bi bile pač te naloge jasno opredeljene bi bila tudi odgovornost lažje opredeljena in tudi sama odgovornost lažje opravljena. Potem tudi v 14. členu Zakona o vajeništvu so opredeljene naloge Komisije za spremljanje izvajanja vajeništva. Komisija namreč na podlagi pridobljenih poročil šol pa pristojnih zbornic, vajencev, mentorjev in zaposlenih delavcev pripravi letno poročilo o izvajanju vajeništva v preteklem letu in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje. Obravnava tudi vprašanja v zvezi z izvajanjem določb zakona, oblikuje skupna stališča oziroma mnenja, ki imajo naravo priporočila za enotnejše in učinkovitejše izvajanje vajeništva, daje tudi pobude za nove sistemske rešitve in predloge ukrepov. Na tem področju izvajalci torej pri tem opozarjajo na premajhno aktivnost same komisije. Po mnenju šol je torej potrebno urediti tudi status vajenca in njegovo zavarovanje ter prilagoditi financiranje vajeniške oblike izobraževanja. Tukaj je bilo tudi posebej izpostavljeno izvajanje vajeništva v Slovenski vojski. Tudi število delodajalcev, vključenih v vajeništvo, se od leta 2017 povečuje, od prvotnih 35 v prvem letu 2017/2018 jih je v tem letu vključenih, po podatkih Gospodarske zbornice in podatkih Obrtne zbornice, 228. Tudi minister za vzgojo in izobraževanje doktor Darjo Felda je v odgovoru na moje pisno poslansko vprašanje zapisal: "Poudariti želimo, da ključni ukrepi za spodbujanje večjega zanimanja učencev osnovnih šol za vajeništvo niso omejeni zgolj na področje izobraževanja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje si prizadeva za večjo vlogo delodajalcev pri ustvarjanju privlačnejših pogojev dela in zaposlovanja z višjimi nagradami za vajence ter drugimi ukrepi za dvigovanje ugleda obrtnikov in podjetnikov v družbi. Tudi pri delodajalcih, kjer smo se pogovarjali in se sami vključeni v sistem vajeništva, je bilo povedano, da je bila uvedba sistema vajeništva dobra. Predstavili so tudi dosedanje izkušnje ter podali predloge in priporočila. Tudi tukaj bi izpostavila morda najpomembnejše, bodo pa seveda tudi sami še več povedali. Glede na potrebna znanja zaposlenih v gospodarstvu in hitrega tehnološkega razvoja je pomembno pridobivanje strokovnega kadra, tako mentorjev pri delodajalcih, kot učiteljev strokovnih predmetov na šoli. Tudi tukaj je bilo pomembno vprašanje, kako samo obliko vajeništva še dodatno smiselno izvajati. Torej, na podlagi temeljite razprave vseh deležnikov, pripraviti torej tudi vizijo vajeništva in tudi delodajalci sami menijo, da je potrebno urediti status vajenca. Torej, tukaj sledimo tudi temu, da bi debirokratizirali vse postopke, kar je povezano tudi s samim financiranjem, torej z zagotavljanjem dodatnih oziroma zadostnih finančnih sredstev. Bili so predlogi o oblikovanju sklada v katerega svoj delež vlagajo tako delodajalci kot država. Tudi v Evropski zvezi za vajeništvo, ki deluje pod okriljem Evropske komisije in je bila ustanovljena leta 2013, so pred kratkim zapisali: Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja s poudarkom na usposabljanju na delovnem mestu so dokazano učinkoviti pri omogočanju prehoda mladih na trg delovne sile in z izmenjavanjem učenja in dela vajenec razvije spretnosti in znanja, ki jih iščejo delodajalci. To koristi podjetjem, ki imajo tako boljši dostop do usposobljenih delavcev. Običajno si 60 do 70 procentov vajencev zagotovi zaposlitev takoj po zaključku usposabljanja. Podjetja, ki izvajajo vajeništvo pa običajno povrnejo svoje naložbe usposabljanja do konca obdobja usposabljanja ali kmalu po njem.

Kako je torej v Sloveniji? Na centru za poklicno izobraževanje so po opravljeni raziskavim ta vir smo našli tudi v gradivu Motivacija za vajeništvom, namreč je raziskava pokazala, da je treba vložiti dodatno energijo v razvoj dejanskega partnerskega odnosa med šolami in podjetji. Torej, tukaj govorimo o pomenu socialnega partnerstva, kjer podjetja ne bodo zgolj prejemala navodil šol, ampak bodo dejaven partner pri oblikovanju načrta izvajanja vajeništva. Podjetja bodo na ta način bolj motivirana za sodelovanje in prevzemanje odgovornosti za razvoj svojih vajencev. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi zbornice kot promotorji vajeništva. Torej, dodatno je potrebno preučiti status vajenca, da bo pač prilagojen razmeram v slovenskem prostoru in jasno morajo biti opredeljene prednosti in priložnosti, ki jih vajeništvo ponuja. Potrebno je preučiti tudi možnosti za večjo participacijo vajencev pri načrtovanju praktičnega izobraževanja in usmeriti pogled na njihov širši karierni razvoj.

Zdaj, kar se tiče financiranja, podatki, to imate tudi v raziskovalni nalogi je zapisano, torej za šolsko leto 2023/24 bodo delodajalci, ki imajo sklenjene vajeniške pogodbe prejeli sredstva za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport s ciljem zagotoviti kakovostna učna mesta v podjetjih in spodbujanja, da sodelujejo v procesu priprave prihodnjih kadrov za potrebe gospodarstva. To je bilo povedano tudi na Obrtni zbornici. Ministrstvo pristojno za gospodarstvo, torej v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije tudi sofinancira ukrep spodbujanja poklicnega in strokovnega izobraževanja v vajeniški obliki. V kolikšni meri, bodo predstavniki povedali. Delodajalci, ki so se odločili za sodelovanje pa pri poskusnem uvajanju vajeništva so bili sicer upravičeni do sofinanciranja. Sredstva, ki pa jih namenja ministrstvo, so pa v nadaljevanju, torej so v tem času nižja, kot so bila v preteklosti, ko so delodajalci prejemali tudi sredstva preko javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

Jaz sem zdaj na hitro preletela torej ta predlog za sklic te seje, se veselim razprave. Mi smo se pa odločili tudi, glede na vso vsebino in glede na pogovore z vsemi, ki so torej partnerji v tej obliki izobraževanja in da v tem vidimo tudi priložnost, da se pogovorimo o trenutnem stanju na področju vajeništva in se dogovorimo o nadaljnjih korakih za izboljšanje in razvoj tega izjemno pomembnega področja predlagali tudi tri sklepe. Jih bom kar zdaj prebrala, pa bomo se kasneje o tem še pogovorili.

Torej, Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v roku enega meseca pristopi k takojšnjemu dialogu vseh deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju vajeništva z namenom optimizacije virov in pripravi dogovorjen načrt ukrepov. Torej, od organizacije natančno določene naloge od posameznih deležnikov, torej odgovornosti. Financiranje oziroma zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izvajanje ureditev statusa vajenca in njegovega zavarovanja in krepitev strokovnega kadra v šolah in pri delodajalcih.

Drugi sklep, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da pozove Komisijo za spremljanje izvajanja vajeništva k doslednemu opravljanju svojih nalog določenih v Zakonu o vajeništvu in k aktivni podpori vsem izvajalcem vajeništva.

In tretji sklep, torej Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva ministrstvo, da o delu na področju vajeništva tudi poroča matičnemu odboru.

Ti trije predlagani sklepi so takšni da mislim, da so sprejemljivi tudi za ministrstvo in za vse, torej deležnike, in da naredimo korak naprej tudi v skladu s tem, kar je zapisano v nacionalnem programu za, torej vzgoje in izobraževanja in da se teh korakov lotimo in pristopimo k temu čim prej, tudi glede na stanje. Na trgu dela, glede na to, da pač vajeništvo samo še vedno ni dovolj promovirano, prinaša pa veliko ugodnosti za vse tiste, ki se odločijo za neko poklicno izobraževanje in želijo torej pridobiti poklic. Hvala lepa.