Najlepša hvala.

Zagotovo se na ministrstvu popolnoma strinjamo, da smo tukaj zaradi pacientov in da si pacienti zaslužijo dostopno, hitro, kakovostno, pravično zdravstveno obravnavo čim prej glede na svoje potrebe. To, da ne upoštevamo dejstva, da mora denar slediti pacientu, absolutno ne drži. Mislim, da se tako ministrstvo kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s svojimi plačilnimi modeli in s celotno prenovo - trenutno je v prenovi tako / nerazumljivo/, se pravi na bolnišnični ravni kot tudi sistem glavarinskih količnikov na primarni ravni skuša doseči ravno to, da bi denar sledil pacientu v čim večji možni meri.

Sicer pa glede Zakona vlada meni, da se s predlagano dopolnitvijo 80. člena posega v sistemsko ureditev na parcialen način. Brez upoštevanja veljavnega sistema zdravstvenega varstva in da predlagane spremembe enostavno ni mogoče izvesti na način, da se v zakon dodata zgolj dva odstavka, ki dopuščata različne možne interpretacije. V Republiki Sloveniji je uveljavljen sistem zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v okviru javne mreže, pri čemer obveznost vodenja čakalnih seznamov velja le za izvajalce v javni mreži. Tudi predlog dopolnitev 80. člena se nanaša le na zdravstvene storitve, pri katerih obstaja nedopustno dolga čakalna doba, saj v določbe drugega do četrtega odstavka veljavnega 80. člena ZZVZZ, ki ureja izbiro osebnega zdravnika, ne posega, prav tako ne posega v veljavni peti odstavek tega člena, ki pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da način uresničevanja pravice do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda uredi s splošnim aktom, to so pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega opozarjamo, da iz predloga zakona ni jasno na kakšen način se bo v praksi presojala okoliščina iz prvega odstavka predlaganega novega drugega odstavka 80. člena. To je, če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba kako se bo izvajala pacientova pravica do proste izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti izven javne mreže, saj slednji ni zavezan k vodenju čakalnih seznamov in kako bo zagotovljen nadzor nad spoštovanjem vrstnega reda obravnave. Vodenje čakalnih seznamov namreč celovito urejata Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah kot rečeno, za izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Še posebej, bi rada opozorila na tveganje selektivne obravnave pacientov pri izvajalcih izven javne mreže, ker slednji nimajo obveznosti, da pacienta sprejmejo v zdravstveno obravnavo, kar lahko sledi v prenašanje finančnega bremena zdravljenja težjih oziroma bolj zahtevnih zdravstvenih stanj v javno mrežo, medtem ko bi izvajalci izven javne mreže izvajali pretežno zdravstvene storitve, ki so bolj profitabilne. Navedena necelovita in selektivna obravnava pacientov izven javne mreže z izogibanjem stroškovno zahtevnim pacientom, bi zato lahko vodila v vračanje teh pacientov nazaj v javni sistem, kar pa nenazadnje pomeni, da tudi cilj, ki ga predlagatelj zakona zasleduje ne bi bil dosežen.

Na koncu bi želela tudi poudariti, da v tem konkretnem primeru ne gre za poseg v začasne, temveč trajne narave, pri čemer v predlogu zakona ni opravljene analize in ocene finančnih posledic. Navedeno je le, da po podatkih predlagatelja nima neposrednih finančnih učinkov na državni proračun oziroma ne predvideva porabe proračunskih sredstev, pri čemer ni jasno, na katerih podatkih ta ocena temelji prav tako se ne opredeli do ocene finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva, zlasti na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Dodaja še, da predlagatelj s tem predlogom zakona ni upošteval nobenih pripomb, ki jih je na prejšnji predlog zakona podala Vlada, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.