Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, vabljeni gostje, kolegice in kolegi.

Res je, v Novi Sloveniji, lahko rečem, ponovno vlagamo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in lahko že danes povem tukaj, da bomo s tem zakonom vztrajali, dokler se razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu ne izboljšajo. Katere razmere? Razmere dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse paciente, za bolnike, ki potrebujejo zdravstveno storitev in čakajo nad dopustno mejo. Se pravi, naš zakon govori o tem, da v, bistvu ima tri člene, ampak 1. člen predlaganega zakona govori: če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba, ima zavarovana oseba pravico do izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki ni del javne zdravstvene mreže in izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, določene v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost; plačilo opravljene zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka Zavod izvrši neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve kot je določena v javni zdravstveni mreži. Dosedanji 2., 3. in 5. člen odstavka seveda postanejo četrti, peti in sedmi odstavek in govorijo seveda o prehodnih končnih določbah ter da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Da je zakon namenjen temu, da sledi denar pacientu in da se zdravstvene storitve opravijo ne glede na izvajalca, to je bil naš namen, če želimo seveda skrajšati čakalne vrste oziroma čakalne dobe. Na dan 3. maja letos je število vseh čakajočih znašalo 309 tisoč 211, od teh jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 155 tisoč 10. V enem mesecu se je število nedopustno čakajočih povečalo za 7 tisoč 167. Pri diagnostičnih postopkih nad dopustno čakalno dobo čaka 41 %, pri prvih pregledih 60 % in pri terapevtskih postopkih 45 % vseh čakajočih. Lahko rečem, da vsi ukrepi, ki so bili storjeni in tudi znatna denarna sredstva bila namenjena za odpravo čakalnih vrst, kot kažejo podatki na dan 3. maj, niso prinesli želenih učinkov, ni prišlo do zmanjšanja števila nedopustno čakajočih. Zato v Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da se za najbolj problematične ali pa najdlje čakajoče storitve odpre možnost, da pacienti te storitve opravijo ne glede na vrsto izvajalca in da na ta način seveda se lahko - razumem, da ni amandmaja, kar pomeni, da predloga ponovno ne boste podprli -, da se seveda odpre zadevo za neko določeno obdobje in do tam doseže, bi rekla, izboljšanje razmer oziroma da se te čakalne dobe zmanjšajo oziroma da jih bistveno zmanjšamo. Zakaj, zakaj se, bom rekla na vladni strani ali pa na strani koalicije tega otepate in iščete različne druge vzvode, ki ne dajo rezultatov, lahko rečem, ni jasno. Marsikomu ni jasno. Ker vsak, ki razume ali pa ki potrebuje storitev, pričakuje, da bo to storitev dobil, še posebno če to storitev redno, mesečno vplačuje v zdravstveno blagajno. Opravljeno storitev, zdravstveno storitev ZZZS plača neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve kot je določena v javni zdravstveni mreži. In povsem nerazumljivo je, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 44.b člen, zdravljenje v EU in povračilo stroškov, če je doma presežena dopustna čakalna doba, to omogoča storitev opraviti izven mej Republike Slovenije. Izven mej Republike Slovenije lahko pacienti te storitve opravijo, v Sloveniji pa jih ne morejo. In ko preberete, bom rekla, ta prvi odstavek, po katerih zakonih zavarovana oseba ima v skladu z določbami uredbe pravico do socialne varnosti in zdravstvene oskrbe, glejte, piše spodaj, drugi odstavek: stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene. Se pravi, da se za storitve na Hrvaškem, na, ne vem, mogoče v Avstriji, v Italiji, plačajo storitve za tiste, kjer je presežena dopustna čakalna doba nedopustna in za katero ugotavljamo v Sloveniji, da trenutno še nismo našli pravega vzvoda, da bi temu se uspešno zoperstavili. Zato res pozivam ali pa še enkrat poudarjam, tudi ministrica ni, druge variante verjetno ste že spravili, pa mogoče jih imate še veliko idej, pa bom, potem v kakšno prispodobo kakšnega bivšega politika iz bivšega režima, kako je imel tisoč idej, kako je zdravil eno žival. Ampak glejte, ljudje so danes tukaj med nami, zdaj in čakajo in vsi ukrepi, smo videli, niso prinesli rezultata, zato ker imate nek odpor, da bi denar sledil pacientu in da bi ljudje, da bi pacienti, bolniki lahko storitve opravili ne glede na izvajalca, ZZZS bi pa to plačal seveda za zavarovance, ki na zdravstveno storitev čakajo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja čakajo. Skratka zelo enostaven zakon, zelo razumljiv zakon, zelo zakon, ki se ga da hitro implementirati, ki se ga da nadzorovati, ki se ga da časovno tudi omejiti lahko rečemo za pol leta, za osem mesecev, za tri segmente v zdravstvu, kjer je ta čakalna doba najdaljša. In ne vidim seveda zdaj pa res že kar skoraj eno leto nasprotovanja takemu načinu uvajanja nekih sprememb v zdravstveni sistem. Verjamem, napovedali ste, da boste spremenili napotnice: veljavnost iz 14 dni na 30 dni pri zelo hitro. Lahko rečem, da smo 2017 leta videli, kaj je ta sistem z napotnicami prinesel v naš sistem, še več, še dodatne čakalne vrste ali pa še več ljudi v teh čakalnih vrstah. Skratka, ne razumem, da ne pristopite k aktivnejšemu načinu reševanja tega problema, ki se pa je res v zadnjem času, tudi glede na stavko zdravnikov, samo še poslabšal. Jaz pa mislim, da ljudje, ki vplačujejo v naš zdravstveni sistem, ki so zavarovani, imajo pravico do kakovostne, hitre, pravočasne obravnave njihovega zdravstvenega stanja.

Hvala lepa, zaenkrat.