Najlepša hvala. Makro regionalne strategije Evropske unije povezujejo regije iz različnih držav, ki tvorijo zaokrožene celote na nekem geografskem območju in se soočajo s podobnimi razvojnimi in drugimi izzivi in zato kot take predstavljajo inovativno platformo za transnacionalno povezovanje, kadar je treba iskati rešitve, ki presegajo nacionalne okvire in so mehanizem, ki skladno z EU politikami oblikuje strateške rešitve ključnega pomena za posamezno regijo in Evropsko unijo kot celoto in hkrati tovrstno sodelovanje med regijami tudi povratno vpliva na nacionalne strateške prioritete. Je pa to seveda tudi pomemben element širitvene politike Evropske unije. Slovenija je v specifičnem položaju, ker je vključena kar v tri od štirih obstoječih strategij: alpsko, podonavsko in jadransko-jonsko, kar sicer prinaša precejšnje kadrovske, finančne in organizacijske izzive, hkrati pa tudi izjemne priložnosti za oblikovanje sinergij med makroregijami in tudi za povezovanje vsebin, za prenos in nadgrajevanje pridobljenih znanj. Sodelovanje držav v makroregionalnih strukturah poteka na dveh nivojih, na upravljavskem, kjer večinoma sodelujejo predstavniki Ministrstev za zunanje zadeve, in pa na vsebinsko-izvajalskem nivoju, kjer v različnih delovnih skupinah sodelujejo strokovnjaki iz resornih ministrstev, organov v njihovi sestavi in druge vsebinske pristojne institucije, v Sloveniji pa nacionalno koordinacijo med vsemi omenjenimi deležniki izvaja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Poročilo, ki je pred vami, je sestavljeno iz dveh delov. Prvi je splošni upravljavski del, ki predstavlja opravljeno delo v letu 2023 na nivoju vseh treh makroregionalnih strategij. Drugi del pa je posebni, v obliki priloge, kjer so predstavljeni dosežki posameznih resorjev in drugih institucij. Ker Slovenija sodeluje v treh makroregionalnih strategijah, je pogosto tudi ena od predsedujočih držav. V letu 2023 je tako Slovenija uspešno predsedovala strategiji EU za podonavsko regijo, tematske prioritete so bile usmerjene predvsem v izzive družbe znanja in poklica v prihodnosti in izzive na področju kopenskega prometa v regiji. Velika pozornost je bila posvečena tudi vključevanju mladih v to makroregionalno strategijo, na upravljavskem nivoju pa smo okrepili sodelovanje z državami s statusom kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Predsedovanje se je zaključilo z 12. letnim forumom in ministrskim zasedanjem, ki ga je gostila ministrica Tanja Fajon, udeležili pa so se ga ministri in drugi visoki predstavniki vseh 14. držav, ki sodelujejo v strategiji. Gre za eno najboljših udeležb ministrov na visoki ravni v okviru te strategije. Sprejeli so tudi skupno izjavo, v kateri so podali politične usmeritve za prihodnje delovanje Podonavske makroregionalne strategije.

Naj še povem, da bo v letu 2024 oziroma da že Slovenija predseduje strategiji za alpsko regijo in sicer od 1. januarja in v času predsedovanja bomo zasledovali predvsem naslednje prioritete: krožno gospodarstvo, vodno pametno družbo in kakovost življenja za mlade v Alpah. Slovenija bo tudi vodila proces revizije akcijskega načrta strategije, ki bo sicer dokončno revidiran v letu 2025. Največji dogodek letos bo letni forum in generalna skupščina, kjer se bodo zbrali ministri oziroma visoki predstavniki vseh sodelujočih držav oziroma regij, in ta dogodek se bo odvil 14. novembra na Brdu pri Kranju.

V okviru strategije EU za jadransko-ionsko regijo se zaključuje proces revizije strategije in njenega akcijskega načrta. Lansko leto so se tako zaključila pogajanja o projektu podporne strukture poznanem pod imenom EUSAIR Facility Point, in nov projekt se je začel izvajati letos, Slovenija pa je pod vodstvom ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ohranila vodilno vlogo, nadaljnjo podporo okolijskemu stebru pa bo nudila še naprej občina Izola s svojim javnim zavodom.

Naj ob koncu omenim samo še tradicionalni teden Sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo letos že 9-ič in gre za edini dogodek te vrste, ki vsako leto poteka v Izoli in potrjuje svoje poslanstvo kot eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših med makroregionalnih dogodkov v evropskem prostoru, ki ga kot primer dobre prakse v svojih poročilih izpostavlja tudi Evropska komisija.

S tem bi zaključila uvodno predstavitev. Hvala lepa.