Hvala. Predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Naslednji teden poteka enodnevni svet za zunanjo trgovino oziroma zunanje zadeve področje trgovine. Tja gre delegacija, ki jo sam vodim, ima v bistvu tri točke. Ena točka je identična točka, o kateri smo se pogovarjali prejšnji teden, pa sem vam tudi najavil, da kar se tiče notranjega trga, tako imenovanega letnega poročila, to je poročilo, ki ga bo večina svetov obravnavala seveda s strani svoje pristojnosti.

Tisto, kar je mogoče tukaj povedati, pa se tiče trgovine, torej odnosov z zunanjimi zadevami, da časi, ko so evropski normativi, evropske odločitve postale tako imenovani zlati standard, kateremu so sledile druge države zemeljske poloble ti časi se, zaradi zmanjšane gospodarske moči Evrope na žalost jih ni več, izginjajo in tudi ta bruseljski efekt novega standarda vedno manj deluje. To opozorilo je pomembno za to, da ko bomo lastne ukrepe sprejemali v bodoče, ni več racionalno pričakovati, da bomo uspeli naša pravila dogovoriti z ostalimi partnerji, da jih bodo sprejela kot neke vrste potrebna ali samoumevna, ampak da v bistvu res gledamo samo notranji trg Evropske unije.

Druga tema so trgovinski odnosi z Evropsko unijo z Afriko. Namen te razprave je, da v bistvu izrazimo politično voljo, da seveda trgovinski sporazumi, dva imamo. Enega imamo, Sporazum o pridružitvi z državami Severne Afrike in Sporazum o gospodarskem partnerstvu z ostalimi afriškimi državami, da ti sporazumi delujejo kakor smo želeli, da pa bomo si prizadevali za nadaljnjo nadgradnjo. Kaj je tukaj mogoče pomembno in kaj loči te sporazume od ostalih trgovinskih sporazumov, ki jih Evropska unija usklajuje in potem sprejema z ostalimi državami, s katerimi pač gojimo trgovinsko partnerstvo. To je, da že vnaprej pristanemo na asimetrijo. Mi se zavedamo, da smo v razvoju daleč pred Afriko, mi se zavedamo potrebe solidarnosti do afriških držav in do potreb razvoja, ki ga morajo doživeti, saj tudi v ekonomskem interesu Evrope, da se naši partnerji razvijajo in zato pristajamo na asimetrične ukrepe. Kaj so to asimetrični ukrepi? Recimo ta najbolj znan je, da svoje tržišče bistveno bolj in hitreje odpiramo, kakor Afrika odpira naše in to moramo razumeti kot neke vrste vložek Evropske unije v sodelovanje z Afriko. Seveda predlagamo, da ta način sodelovanja gojimo tudi naprej. Na samem srečanju ministrov, pristojnih za trgovino, bo na dnevnem redu tudi poročilo zadnje svetovne konference Svetovne trgovinske organizacije. Če rečem zelo diplomatsko, je rezultat zadnje konference mednarodne skromen. To ne pomeni, da imamo pravico, da bi obupali, daleč od tega nad Svetovno trgovinsko organizacijo. Tako mi kakor tudi Evropska unija kot celota smo življenjsko zainteresirani, da veljajo čim bolj enotna pravila za svetovno trgovino. In tisto, kar v tem trenutku ne deluje povsem, pa bi moralo, da deluje mehanizem za odpravo sporov. Vi poznate, da si Evropska unija prizadeva, da bi ta mehanizem začel ponovno delovati v celoti. To bi namreč omogočilo, da se izogibamo kakšnim trgovinskim vojnam v prihodnje, ki v praksi pomenijo, da ena država nekoliko mejo zapre, pa druga država ponovno. Težava trgovinskih vojn pa je, da vedno izgubi ta obe smeri, tako da verjetno bo soglasno sprejeta usmeritev, priporočilo, da Evropska unija še naprej se trudi, da nedelujoče dele svetovne trgovine obudi v življenje. To je vse na kratko. Predsedujoči, hvala.