Hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnici ministrstva, torej državni sekretarki in ostalim.

Torej, ko sem prebral gradivo, torej podpiram in pozitivno gledam torej na vse te ukrepe, ki izboljšujejo položaj kmetov v Evropski uniji in seveda posledično tudi v Sloveniji, kajti to je zelo pomembno, predvsem to, da se zavedamo pomena kmetijstva in lastne samooskrbe, tudi kvalitetne hrane in tako dalje. Seveda zato je tudi potrebna močna, tako kot tu navajate, skupna kmetijska politika, ki se bo lahko le tako uprla vsem tem vplivom in izzivom, ki tarejo kmetijstvo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji.

Imam pa eno vprašanje tu glede, tu navajate glede, torej marž, da je Republika Slovenija pred kratkim vzpostavila podoben sistem na nacionalni ravni in rezultati kažejo na velike razlike pri oblikovanju marž med različnimi prehranskimi proizvodi. Zdaj, za kateri sistem gre? Zdaj upam, da to ni ta košarica, kajti ta košarica ni ugotovila nič, ampak je naredila veliko škodo torej slovenskemu kmetijstvu. Seveda pozdravljam tudi vse ostale ukrepe, predvsem k zmanjšanju administrativnih bremen za kmete, tudi glede tega deleža glede, pri malih kmetijah in tako naprej, glede ornih površin in tako dalje. Bi pa vseeno imel še mogoče vprašanje glede zdaj politike glede Ukrajine, kajti tu govorimo o pospešenih trgovinskih tokov iz Ukrajine v Evropsko unijo. Vemo, da je bilo kar velik problem glede žita iz Ukrajine, ker je bilo to dejansko izven konkurence zelo poceni, naredila je kar veliko nezadovoljstvo, temu so se zelo uprli kmetje na Poljskem, tako da zdaj upam, da to pospeševanje kmetijskih pridelkov in te trgovine z Ukrajino, ne bo prineslo nekih podobnih rezultatov. Me je pa zelo tako, bi rekel, zelo čudno pa so te ugotovitve glede cen prehranskih artiklov. Zdaj, govorimo o tem, da je recimo cena mleka bi naj padla za nekje 16 odstotkov, odkupna cena, govorimo o odkupni ceni, tudi pri jajcih in tako dalje. Dejansko v trgovini se pa tega ne opazi. Torej zdaj nekdo tu služi, zdaj ali je to trgovina ali so to posredniki, to bi, mislim, da bi bilo potrebno ugotoviti, kajti če kmetu damo manj, potem tudi tako kot vsi ostali potrošniki pričakujemo, da bo tudi potem v trgovini prišlo do tega, da bomo potem tudi potrošniki imeli nekaj od tega pač vsi ostali porabniki. Torej tu tudi v gradivu tudi piše, da torej po podatkih Statističnega urada, da se je cena živalskih proizvodov pri pridelovalcih znižala za 11,1 odstotek, da je povprečna cena mleka padla za 11,6 odstotka in tako naprej. Torej dejansko, če tako gledamo, kmetje dobijo vedno manj, na drugi strani pa potrošnik plačuje enako ali pa celo več in to je v škodo, to se dela v škodo kmetu, kajti na tak račun kmetu potem ali posrednik ali trgovina služi. Zato bi to morali biti neki določeni ukrepi, s katerimi bi torej omogočili pocenitev hrane, kajti to je na nek način tudi, mislim, da cilj tako slovenske kot evropske politike, res je, da hrana zaradi vseh teh izzivov, tudi podnebnih sprememb je vedno dražja, kajti zaradi vseh podnebnih sprememb, naravnih katastrof, ki se dogajajo, seveda je pridelava potem manjša in posledično se potem zvišujejo tudi cene, ki seveda gredo potem na račun potrošnikov vendar v primeru, ko pa govorimo o znižanju cene tudi pričakujemo znižanje, upad cene perutninskega mesa in tako dalje, razen nekje svinjina bi bila nekoliko dražja, bi torej morala država zagovarjati stališče in pa tudi sama ukrepati v tem smislu, da se res naredi sistem, da se točno ve, kdo pri hrani ima določen delež, in da na koncu, če seveda pri samem pridelovalcu, torej cena nižja, da je potem tudi cena v trgovini nižja. Torej to bi jaz spodbudil, bi pa vseeno prosil tisti odgovor, torej za kateri sistem v državi je torej šlo, kjer smo pač ugotavljali rezultate pri oblikovanju marž, hvala.