Hvala lepa.

Glede javnega razpisa, to je bilo vprašanje že dve seji nazaj, se opravičujem, ker nisem takrat mogla biti prisotna. Kot veste, sem bila častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer sem tudi bila prisotna, in zaradi tega nisem bila tukaj.

Javni razpis za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi namreč vzpostavlja pogoje, ki nevladnim organizacijam kot tudi drugim delavcem in delavkam v kulturi omogoča, da svoje poslanstvo in aktivnosti uresničujemo čim bolj učinkovito in kakovostno. Preko teh podpor različnim aktivnostim, in te so, jih naštevam, izobraževanje, arhiviranje, usposabljanje, informiranje in mednarodna povezovanja, si prizadevamo za to, da bi bil nevladni sektor odporen, vzdržen in profesionaliziran in tako omogoča tudi pridobivanje več evropskih sredstev in zaposlovanja.

Cilj razpisa vključuje tudi spodbujanje decentralizacije oziroma enakomernega regionalnega in kulturnega razvoja, zagotavljanje enakopravnosti spolov v kulturi in izboljševanje pogojev dela in delavskih pravic, gre tudi za sistematično vpetost v mednarodni prostor, spodbujanje okoljskih pravičnosti in zelenega prehoda v kulturi.

Na ta naš razpis so se lahko prijavile nevladne organizacije, ki že izvajajo podporne aktivnosti, vsebinske mreže in pa stanovska kulturna društva. K razvoju in financiranju podpornega okolja nas med drugim zavezuje Zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2018, ki nam nalaga, da pripravljamo in izvajamo politike, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij in programe vsebinskih mrež in nevladnih organizacij z namenom spodbujanja razvoja podpornega okolja in drugih nevladnih organizacij.

Prav tako nas k temu zavezuje Zakon o javnem interesu v kulturi, ki preko mehanizma javnih razpisov predvideva financiranje nagrad, štipendij, izobraževanj, udeležb na strokovnih srečanj, strokovnih predavanj in raziskav in drugih aktivnosti na področju kulture v javnem interesu. Veljavna strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva navaja, da se lahko le dobro razvite nevladne organizacije ter organizirano in kakovostno prostovoljstvo učinkovito, hitro in uspešno odziva na potrebe okolja in v državi tako pomembno prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju družbene povezanosti, solidarnosti in blaginje.

Tudi v času prejšnje vlade je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki predvideva vzpostavitev podpornega okolja za kulturni sektor, in to na vseh področjih kulture in umetnosti. Treba je poudariti, da je že iz sprejetih vlog na prvi podporni razpis, ki smo ga izvedli letos, jasno, da obstajajo taki subjekti in vodijo izjemoma, izjemno kakovostne programe in ga je potrebno in vredno sofinancirati in tako okrepimo njihovo učinkovitost in doseg.

Prav tako se je izkazalo na podlagi prejetih vlog, da ti razpisi neposredno naslavljajo potrebe, ki jih izpostavljajo deležniki iz različnih kulturnih področij kulture in umetnosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da velik del nevladnih organizacij pravzaprav predstavlja ljubiteljska kultura. Ta zajema več kot 100 tisoč ljudi v Sloveniji in na ta način je pravzaprav v vsakem slovenskem kraju, mestu, okolju, društvu, kakršnokoli že, folklorno, likovno, glasbeno, gledališko, v katerem je vsakdo izmed nas, ki ga poznamo, tudi udeležen in tudi za te so ti razpisi. Otroci hodijo na plesne ali pevske vaje, starejšim je to ena izmed ključnih načinov socializacije. Te nevladne organizacije so prisotne v domovih za starejše, v bolnicah, v vaseh. Kulturna društva in ljubiteljska kulturna društva so med poplavami tudi utrpele največjo škodo, marsikje so bili poplavljeni tako njihovi prostori kot njihova oprema. Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, so pomemben steber, brez katerega si slovenske kulture in njenih dosežkov doma in v mednarodnem prostoru v 21. stoletju nikakor ne moremo zamišljati. Tako kot sistemsko podpiramo mrežo javnih zavodov preko razpisov, podpiramo tudi nevladne organizacije, katerih vlogo so prepoznale vse evropske države, ki zaposlujejo 5 % aktivnega prebivalstva in jim na ta način namenjajo tudi okoli 2 % BDP. Hvala lepa.