Hvala, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Bistvo novele, ki je danes pred vami je, da uzakonimo zakonsko rešitev, ki se jo bo dalo implementirati in bo v praksi tudi izvedljiva. Glede na to, da na eni strani povečujemo število zavezancev, ki bodo morali opraviti preizkus znanja iz slovenskega jezika, imamo na drugi strani nevzdržen sistem certificiranih izpitov in premalo izvajalcev, ki bi lahko izvedli zadostno število certificiranih izpitov. S to novelo torej za družinske člane tujca zgolj organizacijsko drugače urejamo tečaje in izpite oziroma preizkuse znanja iz slovenskega jezika glede navedb državnega sveta, da tako imenovana preživetvena raven znanja slovenskega jezika ni strokovno definirana. Vlada pojasnjuje, da se z dopolnitvijo 2. člena z namenom jasnosti na novo opredeljene pojme preživetvena raven, in sicer kot se opredeljuje kot raven, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. Tako opredeljena raven znanja slovenskega jezika po vsebini primerjalno ustreza merilom in ravni znanja slovenskega jezika kot drugega ali tujega jezika na vstopni ravni oziroma na ravni A1 enotnega evropskega jezikovnega okvira, zato Vlada Republike Slovenije ne samo, da zavrača očitek strokovne nedefiniranosti, zavrača tudi očitek nižanja standarda znanja slovenskega jezika za družinske člane tujca. Glede očitka Državnega sveta, da predlog nove ureditve izpušča stroko, Vlada pojasnjuje, da bosta kriterija in merila, ki jih bo določil minister, pristojen za izobraževanje, pripravila Andragoški center Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki tudi sicer pripravljata izobraževalne programe. Zato je očitek, da spremenjena dikcija 9. odstavka 47. člena Zakona o tujcih izpušča stroko, po mnenju Vlade neutemeljen.

Glede navedbe, da se s preživetveno ravnjo ne omogoča integracija, Vlada ponovno pojasnjuje, da ko govorimo o preživetveni ravni znanja slovenskega jezika, govorimo zgolj o eni kategoriji tujcev. To so družinski člani, ki pridejo v našo državo zato, da se združijo s svojo družino. Ker je integracija družinskih članov državljanov tretjih držav v prvi fazi odvisna od poznavanja in razumevanja slovenskega jezika na najbolj temeljni ravni bo v začetni fazi združevanja z družino družinski član imel možnost obiskovati programa učenja slovenskega jezika, ob podaljšanju začasnega dovoljenja za bivanje pa bo moral tudi izkazati pridobitev znanja jezika na tako imenovani preživetveni ravni z uspešno opravljenim preizkusom znanja. Kasneje bo družinski član lahko svoj nivo znanja nadgrajeval tudi z bolj zahtevnimi programi, tako v okviru jezikovne integracije kot tudi splošne integracije v našo družbo. Izobraževalni program, ki bo družinskemu članu omogočil pridobitev prvih osnov slovenskega jezika ob koncu izvedbe, predvideva pa tudi pisni preizkus znanja, ki bo upošteval standarde znanja določene s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, bo sledil tudi pisni preizkus znanja. Ker pisni preizkus ne bo certificiran v okviru skupnega evropskega jezikovnega okvira, bo potrdilo o uspešnem preizkusu znanja družinskemu članu, ki je imetnik dovoljenja za začasno prebivanje, veljalo zgolj za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino, druge veljavnosti pa tako potrdilo ne bo imelo.

Kot že večkrat pojasnjeno, naj tudi ob koncu še enkrat poudarim, da za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pogoji ostajajo enaki kot do sedaj, med drugim je to tudi opravljen izpit iz slovenskega jezika na nivoju A2, enotne evropske jezikovne klasifikacije.

Glede na vse pojasnjeno, Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju o noveli zakona novelo tudi podprete.