Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 2. 11. 2023 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovan ZTuj-2h sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ZTuj-2h, ki ga je Državni zbor sprejel na 50. izredni seji dne 26. oktobra 2023, prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Poleg tega zakon uvaja novo tako imenovano preživetveno raven poznavanja slovenskega jezika. Omenjena raven strokovno sploh ni definirana, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih pa v spremenjenem devetem odstavku 47. člena določa da, citiram: "Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznimi preizkusi znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni." Konec citata.

Omenjena zakonska dikcija s tem izpušča stroko, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določa zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika. V zvezi s spremembo glede pogoja znanja slovenskega jezika za tujce, družinske člane, ki uveljavljajo pravico do združitve družin, znižanje zahteve po znanju slovenskega jezika z ravni A1, na že prej tako imenovano novo preživetveno raven, velja poudariti, da je takšen koncept, ki ga prinaša zakon, ne omogoča integracije. Hkrati sploh ni znano, kako bi k intenzivnejši in uspešnejši integraciji pripomogla strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji v skladu z devetim odstavkom spremenjenega 106. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete, zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, vezanih z znanjem slovenskega jezika zelo previdni. Potreba po znanju jezika je praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah ter pri zaposlovanju. Zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje.

Omeniti je treba, da je bil standard poznavanja jezika začasno prilagojen oziroma znižan že ob sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih s to 2G, ki ga je Državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel 17. aprila 2023.

Glede na navedene pomisleke, ki so bili izpostavljeni ob obravnavi predloga zakona v zakonodajnem postopku na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in na plenarni seji Državnega zbora ter državnega ter Državnega sveta organ Državnega sveta ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Državnemu zboru predlaga, da se ob ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, zakona ne sprejme. Hvala lepa.