Hvala, podpredsednik. Spoštovani! Osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajamo v naši državi, uživa ugled in spoštovanje tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu. Ta kakovost ni nastajala priložnostno. Gradila in soustvarjala se je z mnogimi deležniki, mednarodnimi raziskavami, strokovnimi razpravami ter izmenjavo pedagoških praks. Kljub temu pa vedno obstaja možnost za izboljšave. Tako je tudi zakon, ki je pred nami, plod konstruktivnega sodelovanja in izsledkov analiz delovanja našega šolskega sistema. Cilj predlaganih zakonskih sprememb je ohranjanje in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakonske spremembe, ki jih zakon uvaja, predstavljajo poskus reševanja različnih problematik na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki so bile v preteklosti zaznane in opredeljene kot akutne.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki je danes pred nami tako uvaja naslednje ključne spremembe. Nacionalno preverjanje znanja umešča tudi v 3. razred z namenom pridobitve dodatnih informacij o znanju učencev, ki so izhodišče za izboljšave pri pridobivanju znanj v naslednjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Prav tako bodo nacionalno preverjanje znanja obvezno opravljali tudi učenci 6. in 9. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejstvo je, da so mednarodne raziskave, med drugim PISA, pokazale velik padec na področju bralne pismenosti učencev, ne le pri slovenščini, ampak tudi pri ostalih predmetih. Slovenski učenci četrtošolci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke. V zadnji raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Zato je bil strokoven premislek z namenom pravočasnega ugotavljanja znanja učencev in zajezitve njihovega upadanja nujen. Novela prav tako omogoča možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Podatki namreč kažejo, da so interne ocene zelo visoke, sprememba, ki je pred nami, pa je smotrna prav z vidika pravičnosti. Predlog zakona prenavlja koncept razširjenega programa osnovne šole. Novela dozdajšnje elemente razširjenega programa torej nadomešča z izvajanjem vsebin različnih področij, med drugim poudarja gibanje telesno in duševno zdravje, državljansko vzgojo, tudi učenje učenja. Koncept predvideva izvajanje razširjenega programa pred začetkom obveznega programa in po njegovem zaključku, kar pomeni, da bosta tudi jutranje varstvo kot podaljšano bivanje še vedno zagotovljena. Šola pa lahko razširjeni program izvaja tudi med potekom obveznega programa pod pogojem, da so v razširjeni program vključeni vsi učenci oddelka. Šola bo tako razvijala spodbudno in varno učno okolje z več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnosti za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb interesov učencev. Te dejavnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega učnega okolja za učence, ki se srečujejo z večjimi izzivi pri opismenjevanju in osvajanju znanja, hkrati pa je razširjen program prostor, v katerem lahko učenci razvijajo svoje interese, talente in potencialne nadarjenosti. Nadalje se v prvi razred uvaja obvezen prvi tuji jezik, obetajo pa se tudi sistemske spremembe za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot vrstniki, ki pouk obiskujejo v šoli. Jasneje se ureja izobraževanje na domu za učence s posebnimi potrebami, s posebnimi oblikami izobraževanja zanje. Vse omenjene vsebine smo tekom zakonodajnega postopka še izboljšali in predlagali ustrezna dopolnila. Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov v svetu. Tako je tudi zato, ker smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja, razumeli kot izraz družbene pravičnosti in solidarnosti.

V Poslanski skupini Svoboda bomo novelo Zakona o osnovni šoli, ki predstavlja prvi in pomemben korak k reformi šolskega sistema ponovno podprli. Hvala.