Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki vam je podan v tretjo obravnavo, je rezultat strokovnega dela in petletnega izvajanja poskusa. Prinaša spremembe in dopolnitve, ki na zakonsko raven umeščajo rešitve, ki jih osnovna šola v tem času potrebuje. V procesu oblikovanja predloga je potekala široka razprava, dosežen je bil visok nivo soglasja. Ključni razlog za sprejetje novele zakona je stalna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Predlog novele stremi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja ter k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja. Ključne spremembe posegajo na naslednja področja: učenje tujih jezikov ,razširjeni program, izobraževanje učencev na domu, izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, izobraževanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina in pa na področju nacionalnega preverjanja znanja. Uvedba obveznega učenja prvega tujega jezika v 1. razredu predstavlja umestitev že sedaj široko podprte prakse učenja prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v obvezni program. Prenovljeni koncept razširjenega programa ima osnovo v uspešno izvedenem poskusu; ta podpira razvoj otrokove osebnosti, nadarjenosti, kognitivnih in telesnih sposobnosti z namenom, da ga pripravlja na odgovorno življenje v družbi in ga spodbuja k samostojnosti. Razširjeni program temelji na programskih dokumentih, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Zakon o osnovni šoli nadalje predpisuje dolžnost staršev, da svojemu otroku zagotovijo izpolnjevanje devetletne osnovnošolske obveznosti, pri čemer se lahko otrok izobražuje v javni ali zasebni šoli ali na domu, če se tako odločijo njegovi starši. Učenec, ki se izobražuje na domu, mora pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard kot ga zagotavlja obvezen program javne osnovne šole. Zato novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda. Pomembno je ponovno poudariti, da bo kljub, da bo temu ustrezno prilagojen tudi pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, ki bo omogočal daljše časovno obdobje za opravljanje izpitov kot je to določeno sedaj. Predlog novele zakona določa tudi obveznosti šole do staršev in njihovih otrok, ki se izobražujejo na domu. Na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami novela zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi. potrebami. Sprememba zakona prinaša tudi pravno podlago za umestitev jezika gluhoslepih ter slovenskega znakovnega jezika v predmetnik.

Nadalje novela zakona uvaja spremembe za učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Šole bodo imele več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca, učencem pa bo omogočeno tako učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki. Postopno vključevanje teh učencev se bo izvajalo na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje. Ključno spremembo na področju nacionalnega preverjanja znanja predstavlja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce. V tretjem razredu se s preverjanjem znanja spremlja predvsem uspešnost razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, kar je še kako aktualno in potrebno tudi z vidika sprotnih in nedavnih rezultatov raziskav bralne pismenosti učencev v Sloveniji. Pri tem je potrebno poudariti, da bo v tem šolskem letu, ko se NPZ v tretjem razredu izvaja še vedno na podlagi odločitve posamezne šole, preverjanje izvajalo več kot polovica osnovnih šol.

In še za konec, predlog zakona ponuja tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

Hvala lepa.