Govor

Dejan Prešiček

Dober večer, spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke in drugi vabljeni. Hvala za besedo.

Mogoče na, zdaj o CMSR je bilo že kar nekaj povedano, mogoče preden predstavim postopek odločanja o izboru projektov, to, kar je bilo prej rečeno, mogoče glede moje izobrazbe in kaj je takrat na seji bilo. Ne drži čisto podatek, da imam naziv akademski glasbenik. Jaz sem v Nemčiji doštudiral tako pedagoško smer kot tudi akademsko glasbeno smer, se pravi, imam dve smeri. In tukaj je bilo takrat vprašanje že na svetu mi postavljeno, kako jaz interpretiram svojo pedagoško izobrazbo in jaz sem rekel, da mislim, da je to družboslovna smer, vsaj v Sloveniji tako je. Sem pa že takrat na svetu predlagal, da bi bilo najbolje, da se povpraša Univerzo v Ljubljani, ki je edina zares kvalificirana, da mogoče poda ta podatek. Ampak samo toliko mogoče v vednost, da ni čisto tako, da nimam samo naziv akademski glasbenik, ampak tudi profesor glasbe.

Sedaj pa o postopku odločanja. Postopek odločanja o izboru projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja je relativno zahteven. Začne se z objavo povabila na spletni strani. Mi smo, ko sem jaz prevzel CMSR 1. 6. 2023, naredili tudi v petih državah predstavitve v sodelovanju z našimi veleposlaništvi v teh državah, predstavitev delovanja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Se pravi, naredili smo predstavitev v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori, Moldaviji in v Ukrajini, da smo seznanili države, kako mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije deluje. Nato smo imeli objavljen razpis na spletni strani; z mojim prihodom smo prijavo tudi digitalizirali, tako da se možni zaprosilci za donacijska sredstva Republike Slovenije prijavijo prek spletne aplikacije, ki je dolga 33 strani, v katerem morajo obrazložiti, za katero vsebino se gre. V kateri morajo ublažiti, kako bo to vplivalo na prebivalce. Morajo dati zelo jasno finančno konstrukcijo samega projekta in časovnico projekta, v katerem vidimo, od kdaj do kdaj bo projekt trajal, ker večinoma zahtevni infrastrukturni projekti ne trajajo eno leto, ampak nekateri tudi tri ali štiri leta. In mogoče še za povedati, da je CMSR dolžan po zaključku, po uspešnem zaključku projekta še tri leta izvajati monitoring nad projektom, če projekti zares dosegajo vsa merila, ki so bila vzpostavljena v sami prijavi. Mogoče še zadnja informacija, preden grem v detajle prijave, je, na zadnjo prijavo, ki se je zaključila januarja 2024, se je prijavilo 118 prijaviteljev iz desetih držav. Tako da je potreba in tudi prepoznavnost uspešnega in dobrega sodelovanja med našimi partnerskimi državami in Republiko Slovenijo, se mi zdi, se je s tem tudi pokazala kako, je pomembna. Ko objavimo to in dobimo projekte, jih CMSR preveri ali projektni predlog ustreza pogojem iz 8. člena uredbe in oceni projektne predloge v skladu z merili za oceno projektov. Merila o oceni projektov so objavljena na spletni strani, tako da lahko vidijo prijavitelji, kakšna so merila. CMSR, predloge projektov, ki izpolnjujejo vse zahtevane kriterije, določene v pravnih podlagah in v merilih za ocenjevanje, uvrsti v seznam predlogov projektov CMRS za določeno obdobje - zadnje je bilo obdobje 2024-2025 -, potem CMSR seznam predlogov projektov za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja za določeno obdobje pošlje nacionalnemu koordinatorju in potencialnim financerjem, se pravi drugim ministrstvom, se pravi vsekakor Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in drugim ministrstvom. Kako drugim ministrom? Der so vsebine seveda določene nekatere, ki so bolj za okolje, na okolje, nekatere so bolj gospodarske, pač za Ministrstvo za gospodarstvo in tudi drugim možnim potencialnim financerjem. In potem potencialni financerji, se pravi ne CMSR, izbere iz teh predlogov prioritetne projekte, za katere smatrajo, da bi jih financirali. Preden dobimo dokončno odločitev, mora nacionalni koordinator, se pravi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, še pridobiti mnenje DKP-jev in bilateralnih sektorjev, ki preverijo, če so projekti še aktualni za partnersko državo in imajo zagotovljeno sofinanciranje, ker v teh petih državah, v katerih smo opravili predstavitve, lahko financiramo do 50 procentov, v drugih državah pa ponavadi do 30 procentov.

CMSR, na izhodiščih nacionalnega koordinatorja, torej Ministrstva za zunanje evropske zadeve, pripravi predlog programa CMSR za izvajanje mednarodno razvojne pomoči za določeno obdobje, skupaj z informacijo o projektih v teku, in pošlje članom Sveta centra za potrditev na seji Sveta centra. Se pravi, center potem te projekte potrdi in svet na svoji seji potem sprejme program CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Mogoče še to, da vsak projekt, ki je višji, se pravi, vrednost projekta, ne govorimo o vrednosti donacij, ki jo Republika Slovenija zagotavlja, ampak vrednost projekta, ki je višja od 60 tisoč evrov, potrebujemo potrditev Vlade Republike Slovenije; se pravi, je še tukaj varovalo. Kot sami veste, se pravi, odpremo NRP, mislim, se odpre NRP, mi ga ne moremo, se odpre NRP, potem se da to v koalicijsko usklajevanje, gre na Odbor za gospodarstvo, in če je tam potrjeno, gre potem na Vlado, kjer ga Vlada potrdi. Se je pa tudi že zgodilo, da Vlada kakšne projekte ni potrdila. Ko imamo to, potem lahko CMSR s prejemnikom donacije sklene pogodbo. In kot sem že prej povedal, v pogodbi je določen način financiranja, je določena časovnica, se določijo mejniki, ki jih morajo s tem projektom doseči. In naša naloga je, da te mejnike tudi spremljamo, ne samo do zaključka, ampak, kot sem že povedal, tudi še tri leta po samem zaključku projekta.

Zdaj pa mogoče, ker se je veliko v medijih pisalo o treh projektih Ministrstva za zunanje evropske zadeve, to je čiščenje odpadnih voda v povodju Doranskega jezera, izgradnja deponije gradbenih odpadkov v občini Žabjak, pa podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji, to je v tem denarju, o katerem ste vi govorili. Mogoče samo par faktov, da razumemo. S tem bi rad samo res pokazal, da se projekti niso začeli, ko sem jaz prišel, jih dal na mizo in dobil denar. Vloga je bila oddana za Doransko jezero 5. 9. 2022. 28. 11. 2022 je bila vloga ocenjena na CMSR. 13. in 14. 2. 2023 je bila vloga potrjena na Svetu in 10. 10. 2023 je bil sklep Vlade. 17. 5. 2023 je bila pogodba o financiranju podpisana s strani v.d. direktorice, ki je takrat vodila center, se pravi, mene sploh še na centru bilo. In govoriti, da je bil projekt potrjen zato, ker sem jaz član SD in Tanja Fajon član SD, je verjetno težko, ker takrat sploh še na centru bil nisem. Potem imamo izgradnjo deponije gradbenih odpadkov in kadi za komunalne odpadke v občini Žabjak. Vloga je bila oddana 3. 11. 2022. Vloga je bila ocenjena 23. 11. 2022. Vloga je bila potrjena isto 13. 4. 2. na Svetu centra. Sklep Vlade je bil 20. 6. 2023 in 17. 5. 2023, se pravi, 17. maja 2023 je bila pogodba o financiranju podpisana s strani v.d. direktorice, ki je takrat vodila center. Tudi takrat mene še ni bilo na centru, da bi to lahko vplivalo na večjo podporo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Obstaja pa ena pogodba in to je podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov, ki je bila oddana 10. 7. 2023, ocenjena 16. 8. 2023, 6. 9. 2023 je bila sprejeta na Svetu, se pravi, takrat sem jaz že bil, ker sem prišel 1. 6. 17. 10. je bil sprejet Sklep Vlade o financiranju, in to je edina pogodba, ki sem jo jaz v tem času podpisal kot direktor CMSR, torej, 3. 11. 2024. Seveda pa tečejo, kot sem prej povedal, ker infrastrukturni projekti tečejo več let, seveda sedaj moram izvajati monitoring nad različnimi projekti, ki so že projekti, ki so bili od prej. Niso nastali zato, ker se je ministrica Tanja Fajon tako odločila, ali zato, ker je za to lobiral ali prosil Dejan Prešiček kot direktor centra.

Pa mogoče samo še par stvari, ker je bilo omenjenih, če se mi dovoli, samo da razčistim par stvari. Zakaj so bili izvajalci projektov ukinjeni s spletne strani, kot je bilo omenjeno. Ko sem jaz prišel, spletna stran je bila zelo stara in ena od prvih nalog sem poskušal digitalizirati same procese znotraj centra. In eden od tega je bila najprej nova spletna stran, potem digitalizacija samih prijav in tudi spremljanje samih projektov preko enega programa za projektni menedžment, ki se imenuje 4PM, ki ga je izdelalo eno mlado podjetje v Novi Gorici, ki nam omogoča, da natančno spremljamo, kako se infrastrukturni projekt razvija. Pri tem, ko smo prenovili spletno stran, smo dali tudi pravno preveriti, nekaj časa je trajalo, da smo razčistili različne zakonodaje v donatorskih državah, ki so različne, če gledamo, Ukrajina, Moldavija, ne vem, Srbija, Albanija, Kosovo. Se pravi, mi lahko delujemo na Zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in Podsaharski Afriki, da ne bi kršili tudi njihove zakonodaje o zaščiti določenih informacij in tako naprej. Ko smo to razčistili, smo ta podatek tudi spet dodali na spletno stran, ki je sedaj.

Pa še mogoče tisto, zakaj svet CMSR ni objavljen. Ne vem, verjetno je nek lapsus, ga bomo objavili, nič ne skrivamo. Tako da ni tu nič slabega ni bilo. Saj veste, ko delaš, mogoče delaš tudi napake ali pa kaj pozabiš, tako da je to čisti lapsus, ki ga seveda... se zahvaljujem, da ste nas na to opomnili, in bomo seveda to tudi pripravili.

Toliko mogoče za začetek. Hvala lepa.