Govor

Sanja Štiglic

Hvala lepa. Oba predsednika, spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej bi želela upravičiti odsotnost ministrice Fajon, ki se udeležuje ministrskega zasedanja Sveta Evrope v Strasbourgu, in hkrati bi želela tudi izraziti upanje, da bodo pojasnila na današnji nujni skupni seji dveh odborov pomagala pri odpravljanju dvomov v prizadevanja za največjo možno transparentnost in strokovnost odločitev ministrstev glede financiranja projektov razvojnega sodelovanja v partnerskih državah preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj CMSR in tudi vseh drugih izvajalskih partnerjev.

CMSR je ena od štirih organizacij, preko katerih Slovenija izvaja bilateralno razvojno sodelovanje in je ključna izvajalska organizacija, preko katere sofinanciramo zahtevne infrastrukturne razvojne projekte v partnerskih državah predvsem na zahodnem Balkanu, kjer je CMSR cenjen in zanesljiv partner. Lahko bi imel veliko vlogo tudi pri sodelovanju Slovenije pri obnovi Ukrajine, k čemur se je večkrat zavezala Vlada Republike Slovenije in je organizacija, ki bi lahko v Ukrajino prinesla znanje in tehnologijo slovenskih podjetij in našla partnerja za izvajanje na terenu. CMSR v izvajanje projektov pogosto vključuje tudi slovenska podjetja, če so kot najugodnejši ponudniki izbrani na javnem razpisu v partnerskih državah. S tem se na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja krepi tudi zasebni sektor in CMSR je glede tega in prenosa slovenskega znanja tudi izjemno učinkovit.

Projekti, ki jih izvaja CMSR kakor tudi vsi ostali izvajalci in ki jih financira vlada, so vedno izbrani skladno s cilji in prioritetami slovenskega razvojnega sodelovanja, določenimi v Resoluciji Državnega zbora o razvojnem sodelovanju, Vladni strategiji o razvojnem sodelovanju ter v zakonu in uredbi o razvojnem sodelovanju. Za vsak predlog projekta izvajalec pripravi vsebinski in finančni načrt skladno z javno dostopnimi navodili za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov razvojnega sodelovanja. Pravila veljajo enako za vse izvajalce. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se odloča za financiranje projektov skladno s strokovno presojo pristojnega Direktorata za razvojno sodelovanje. Edino merilo pri odločanju o sofinanciranju je strokovna presoja, glede na kriterije, ki izhajajo iz strateških dokumentov ter meril določenih v uredbi. Ministrstvo sledi tudi visokim standardom Odbora za razvojno pomoč OECD in potrebam v partnerskih državah, kar preverja preko slovenskih diplomatskih predstavništev. Ob sklenitvi pogodbe je vsak izvajalec skladno s 14. členom Zakona o razvojnem sodelovanju upravičen do predplačila v višini do 80 % predvidenih pogodbenih obveznosti za posamezno proračunsko leto, zato so v Erarju ob izplačilih CMSR navedena predplačila. Ostanek pogodbenih sredstev izvajalec prejme, ko poroča o porabi predplačila. Obveznosti do financerjev so enake za vse izvajalce. Bi mogoče tudi predlagala, da CMSR pojasni postopek od prijave do financiranja projekta in tudi predstavi, kako izbere izvajalce na terenu. Naj povem, da so vzpostavljeni tudi strogi mehanizmi nadzora porabe sredstev in transparentnosti izvajanja projektov. Skrbniki pogodb iz resorjev bodisi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ali drugih redno preverjajo vsebinska in finančna poročila projektov in nadzirajo upravičenost porabe sredstev. Vsaka pogodba med vsemi drugimi obveznostmi po načelih skrbnega gospodarja in ekonomičnosti vsebuje tudi tako imenovani protikorupcijski člen. Izvajanje projekta na terenu, posebej v primeru zapletov, spremljajo diplomatska predstavništva. Zaključeni projekti so vključeni v načrte terenskih obiskov predstavnikov ministrstva v posamezni državi, med katerimi se pregleda potek aktivnosti in ocenijo doseženi cilji projekta za partnersko državo. V skladu z Zakonom o javnih financah skrbniki pogodb tudi periodično opravljajo preglede namenske porabe sredstev enkrat letno za vse projekte izvajalskih ustanov na njihovih sedežih. Projekti so predmet rednih evalvacij skladno z načrtom ministrstva in metodologijo OECD DAC. Letna poročila poslovanja CMSR obravnava svet CMSR, v katerem so predstavniki financerjev. MZEZ pripravlja redno letno poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije in z njim seznani Državni zbor Republike Slovenije. Vsa poročila z vsemi podatki o finančnih nakazilih so dostopna na spletni strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, letno poročanje uradne razvojne pomoči pa temelji na metodologiji standardiziranega poročanja Odbora za razvojno pomoč. Glede višine financiranja CMSR bi želela poudariti, da v obdobju 2022-2024 ne odstopa od dolgoletnega povprečja, ki vse od leta 2007 znaša med enim in dobrimi tremi milijoni evrov z izjemo leta 2020, ki ga je zaznamovala tudi epidemija covida. Financiranje izvajanja razvojnih projektov CMSR s strani vlade se je že v covidnem letu 2021 dvignilo na skoraj 900 tisoč evrov, in sicer s strani Ministrstva za finance, v letu 2022 pa na 1,6 milijona evrov pretežno s strani Ministrstva za finance, čeprav je takrat tudi MZEZ po šestih letih premora ponovno začel s financiranjem projektov. Vlada je za CMSR že januarja 2022, torej še pod prejšnjo vlado, potrdila 2,25 milijona evrov za projekte v Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini za obdobje 2022-2024; pretežno je projekte financiralo Ministrstvo za finance, delno tudi MZEZ. V letu 2023 je ministrstvo za finance razvojne projekte CMSR namenilo 2,2 milijona evrov, MZEZ pa slab milijon evrov. K ponovnemu financiranju CMSR s strani MZEZ je leta 2022 pozvalo Ministrstvo za finance, ki je opozorilo, da je leta 2015 Ministrstvo za finance večinsko sofinanciranje projektov CMSR od takratnega zunanjega ministrstva prevzelo, ker se mu je zdelo to smiselno v takratnih razmerah zniževanja sredstev za uradno razvojno pomoč v finančnem načrtu zunanjega ministrstva tudi kot posledica še vedno prisotne javnofinančne konsolidacije po krizi evroobmočja. Skratka, kar se tiče virov financiranja za razvojne projekte CMSR, so bili torej ti različni glede na dogovor znotraj posameznih vlad. Od leta 2007 do leta 2009 je razvojne projekte CMSR v celoti financiralo Ministrstvo za finance, od leta 2010 do leta 2015 je pretežno financiralo Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je v tistem času tudi prvič imelo razvojni direktorat. Od leta 2015 naprej je, kot omenjeno, financiranje ponovno prevzelo zlasti Ministrstvo za finance, v posameznih letih pa sta bila financerja tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Od leta 2022 razvojne projekte preko CMSR financirajo Ministrstvo za finance kot največji financer, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in omejeno tudi ministrstvo za gospodarstvo, trgovino, turizem in šport. Ministrstvo za finance je leta 2022 Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve kot nacionalnega koordinatorja za razvojno sodelovanje pozvalo, naj k financiranju projektov spodbuja tudi druga ministrstva, saj bo Slovenija samo na ta način lahko povečala delež sredstev za uradno razvojno pomoč in se približala zavezi 0,33 % bruto nacionalnega dohodka, kar je bila zaveza, ki je bila potrjena tudi v Državnem zboru in je še toliko bolj pomembna v letošnjem letu, ko obeležujemo 20. obletnico, odkar ima Slovenija status donatorke in tudi 10 let od članstva v Odboru za razvojno pomoč OECD, ki določa standarde, po katerih Slovenija izvaja razvojne in humanitarne aktivnosti. Tako da z leti 2024 in 2025 bo skladno s finančnim načrtom predvidoma ostal največji CMSR-jev financer Ministrstvo za finance, bi si pa seveda v zunanjem ministrstvu želeli, da bi se sredstva za to in tudi za ostale slovenske organizacije, ki izvajajo razvojne in humanitarne projekte, še povečala, kar bi nam omogočalo, da bi jih lahko namenjali različnim kriznim žariščem po svetu v skladu s sprejetimi mednarodnimi zavezami.

Naj pojasnim mogoče še glede izbora direktorja CMSR in spremembe statuta CMSR. Svet CMSR je s ciljem zagotovitve konsolidacije CMSR po nestabilnem financiranju v letu 2020 in delno 2021 izvedel postopek imenovanja novega direktorja CMSR in hkrati tudi sprememb statuta CMSR. Na prvem razpisu za izpraznjeno mesto direktorja CMSR septembra 2022 svet CMSR ni dosegel konsenza glede izbora in, kot ste omenili, najboljši kandidat med tremi, ki so bili predlagani, tudi ni predložil nostrificirane diplome. Svet CMSR je potem decembra 2022 spremenil statut CMSR v več členih. Dopolnjen statut na primer jasneje določa mandat za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, nalaga pogostejša sestajanja sveta centra, eoloča namestnika za vodenje sveta centra v času odsotnosti predsednika, nalaga direktorju pripravo predloga strategije delovanja CMSR, jasneje določa zakonodajo, na podlagi katere CMSR izvaja razvojne projekte in podobno. Hkrati so bile določene spremembe predlagane tudi med pogoji za imenovanje direktorja in prinesla odpravo zahteve po družboslovni izobrazbi in izkušnjah z delom, ki ga opravlja CMSR, in sicer z utemeljitvijo, da bi to delo lahko enako kvalitetno opravljal diplomant druge smeri z vodstvenimi in upravljavskimi izkušnjami, kar je tudi primerljivo z nekaterimi drugimi izvajalskimi agencijami. Namera je bila skratka razširiti možni nabor kandidatov za direktorja. In vlada je spremembe statuta potem potrdila marca 2023 z namenom optimizacije delovanja organizacije. Na drugem razpisu za direktorja CMSR, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov, je kadrovska komisija, ki je sestavljena iz članov MZEZ, Ministrstva za finance in SID banke, kot primerna soglasno predlagala dva kandidata. Člani sveta CMSR so se na seji po predstavitvah vizij delovanja CMSR s strani obeh kandidatov soglasno odločili, da med njima za direktorja izberejo Dejana Prešička za mandatno obdobje štirih let; mandat je nastopil 1. junija 2023. Mi kot ministrstvo seveda zaupamo v integriteto sveta CMSR, ki je sprejel soglasno odločitev in katerega člani prihajajo tako iz Vlade kot zainteresirane javnosti - Gospodarska zbornica Slovenije in SID banke. MZEZ ima v svetu centra enega člana profesionalnega diplomata, ostalih pet članov ni iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Sestava sveta tudi ni, mislim, da nobena skrivnost, tako da v kolikor ni nikjer objavljena, sem prepričana, da lahko CMSR poskrbi, da bo to za to ustrezno tudi poskrbljeno.

Toliko mogoče z moje strani za uvod. Najlepša hvala.