Spoštovana predsednika, hvala lepa za besedo. Državna sekretarka, spoštovani direktor centra, Centra za mednarodno sodelovanje.

Slovenske davkoplačevalce pogosto razburjajo informacije, ki zaokrožijo javnosti in postavljajo pod vprašaj transparentnost in smotrnost namena porabe javnih sredstev. Tako smo bili v zadnjem času priča nepremišljenemu trošenju javnega denarja za nakup razpadajočih stavb, nerazumnemu povečanju sredstev za določene infrastrukturne projekte, katerih prioriteta je vprašljiva, nakupu računalniške opreme brez predhodno ugotovljenih dejanskih potreb in tako naprej. Zadnja informacija, ki je zaokrožila v javnosti je nenavadno povečanje obsega nakazil Ministrstva za zunanje zadeve in evropske zadeve (v nadaljevanju MZEZ). Eno takšnih so tudi nakazila Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), ki je v državni lasti.

Državljanom, ki podrobno ne spremljajo delovanja različnih inštitucij, ki se financirajo z javnim denarjem, se najprej postavi vprašanje, čemu je pravzaprav namenjen Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. Začetki današnjega CMSR segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, ko je bil v sklopu Visoke šole za politične vede, ki jo danes poznamo kot Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, skrajšano FDV, ustanovljen Center za preučevanje in sodelovanje Jugoslavije z državami v razvoju. Do nastanka samostojne države Slovenije je center izdeloval razne študije s področja gospodarstva in mednarodnih odnosov in povezoval slovensko in takrat jugoslovansko gospodarstvo s svetom. CMSR je imel v teh časih tudi več kot 60 zaposlenih. V obdobju tranzicije je CMSR iskal nov smisel obstoja v samostojni Sloveniji in začel nuditi podporo gospodarstvu pri poslovanju z EU. Leta 1993 se je CMSR preoblikoval v zasebni zavod, naslednje leto pa se je ustanoviteljsko konsolidiral med Vlado Republike Slovenije, NLB in Gospodarsko zbornico Slovenije. Leta 2007 je ustanoviteljstvo prevzela SID banka in Vlada Republike Slovenije. Naj spomnim, da je tudi SID banka v sto procentni lasti Republike Slovenije. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj se danes deklarira kot samostojna raziskovalna in svetovalna neprofitna organizacija na področju mednarodnih ekonomskih odnosov, ki opravlja temeljne in aplikativne raziskovalne, svetovalne, informativne, dokumentacijske, promocijske, izobraževalne, publicistične in posredniške dejavnosti na področjih, pomembnih za mednarodno razvojno sodelovanje.

Je pa CMSR že pred nastopom sedanjega direktorja očitno imel težave s transparentnostjo poslovanja. Sum netransparentne porabe denarja je pokazala revizija izvajanja in financiranja projekta razvojne pomoči iz podnebnega sklada preko CMSR, ki jo je leta 2018 opravila Služba za notranjo revizijo tedanjega Ministrstva za okolje in prostor. Pri pregledu pogodbe iz njenega izvajanja so bile ugotovljene, citiram: ", pomanjkljivosti z visoko stopnjo tveganja za ministrstvo, ki kažejo na pomembne neskladnosti z zakonodajo, tveganje izgube sredstev, sum na prevaro oziroma goljufijo ter tveganje neizpolnitve ključnih," ključnih ciljev, se opravičujem, "ključnih ciljev ministrstva". Zaradi ugotovitve te revizije in še drugih sumov nepravilnosti je prejšnja vlada Janeza Janše proti koncu mandata naročila izvedbo celovite revizije poslovanja CMSR med letoma 2010 in 2020 ter pripravo predloga ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti. Načrtovana je bila celo forenzična preiskava. Sklep je sedanja vlada Roberta Goloba mesec nekaj mesecev po prevzemu oblasti razveljavila z obrazložitvijo, da predmet revizije ni zadostno definiran in da zahteva za forenzično preiskavo ni utemeljena. Sedanja vlada je kmalu po nastopu mandata, septembra leta 2022 objavila javni razpis za mesto direktorja CMSR. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, kadrovska komisija pa je opravila pogovor s sedmimi in kot najprimernejše ocenila tri, ki so se nato tudi predstavili članom sveta centra. Kandidat, katerega je svet ocenil kot najustreznejšega, ni predložil ustrezne nostrifikacije diplome, zato člani sveta niso dosegli konsenza glede izbire direktorja CMSR. Pri iskanju informacije, kdo so člani šestčlanskega sveta CMSR, ki izbira direktorja, odloča pa tudi o izbiri projektov, ki jih bo CMSR financiral, nismo nikjer našli poimenskega seznama članov svetov, sveta; slovenska javnost torej ni seznanjena, kdo so osebe, ki neposredno razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem. Na predlog SID banke, ki je ena od ustanoviteljic CMSR, so po neuspelem razpisu spremenili statut CMSR. V spremenjenem statutu je za zasedbo delovnega mesta direktor ostal pogoj znanje angleškega jezika in najmanj tri leta vodstvenih izkušenj, spremenila pa se je zahteva po izobrazbi, saj po novem zadošča, da ima direktor CMSR univerzitetno izobrazbo stopnje VII/1, umaknjen pa je bil pogoj, da mora imeti izobrazbo družboslovne smeri. Iz statuta je bil umaknjen tudi pogoj, da so potrebne izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR. Sprememba statuta je bila potrjena marca 2023, 3 mesece kasneje pa je bil gospod Prešiček izbran za novega direktorja CMSR. Po javno dostopnih podatkih ima sedanji direktor visokošolsko izobrazbo glasbene smeri. S prihodom novega direktorja, tudi vidnega člana stranke Socialnih demokratov in predsednika upravnega odbora Inštituta 1. maj, se je zgodila nenavadna sprememba glede glavnega financerja CMSR. Pred njegovim prihodom je bil glavni vir financiranja Ministrstvo za finance, po njegovem prihodu pa je postal glavni financer Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve, ki, pardon, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi prav tako vidna članica Socialnih demokratov Tanja Fajon. Center je namreč po podatkih aplikacije Erar od junija lani od zunanjega ministrstva prejel več kot 2 milijona evrov, prej pa v 8 letih skupaj 300 tisoč evrov. V večini primerov je kot namen nakazila navedeno plačilo vnaprej oziroma predplačilo, česar pred prihodom Dejana Prešička na mesto direktorja CMSR ni zaznati, saj so bila nakazila izredno majhna in tudi ne mesečna. Odkar je Dejan Prešiček postal direktor, je CMSR oktobra 2023 od MZWZ prejel dobrih 597 tisoč evrov, decembra 2023 449 tisoč evrov in marca 2024 nekaj manj kot 969 tisoč evrov predujma. Zanimivo je tudi, da je zunanja ministrica Tanja Fajon oziroma njeno ministrstvo 20. marca 2024 k CMSR preusmerilo še 863 tisoč 933 evrov in 104 tisoč 673 evrov, kot namen plačila pa je bilo v obeh primerih navedeno plačilo vnaprej oziroma predplačilo. Dovolite, da vas spomnimo, da so se navedena nakazila zgodila po uničujočih poplavah avgusta lani; z vladne strani smo namreč mnogokrat poslušali, kako je treba preusmeriti sredstva v popoplavno obnovo. Koalicija je za namen financiranja odprave posledic in obnove tudi sprejela zakone, ki so dodatno obremenili gospodarstvo, minister Boštjančič pa je še dodatno pozival gospodarstvo, naj po svojih finančnih močeh prispeva sredstva za obnovo. Z vidika transparentnosti poslovanja je nenavadno, da je v aplikaciji Erar viden samo denarni tok proti CMSR, ne pa tudi od CMSR. Ko smo namreč iskali podatke o poslovanju CMSR, nismo na Erarju našli niti ene zabeležke, komu je CMSR nakazoval sredstva. Neobičajno je tudi dejstvo, da je CMSR po nastopu novega direktorja septembra 2023 iz predstavitev projekta umaknil podatek o izvajalcu projekta - očitno je bil ta podatek zaradi novinarskih vprašanj kasneje ponovno dodan v predstavitve in je danes v njih viden.

Zaradi vseh do sedaj utemeljenih navedb se upravičeno poraja dvom o transparentnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Zato Odboru za zunanjo politiko in Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejmeta naslednja sklepa. Prvič: Odbor za zunanjo politiko in Komisija za nadzor javnih financ pozivata Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, da pripravi poročilo o ustreznosti in transparentnosti nakazil Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj za obdobje od maja do 2020 do maja 2024 ter ga pošlje odboru in komisiji v roku enega meseca. Zdaj ne glede na to, ne glede na to, da je danes v medijih zaokrožila informacija, da je KPK sprožila pač postopek, bi pač mi vseeno vztrajali pri tem sklepu. Saj najbrž ni nič narobe. Tako da bi, da bi predlagali tudi ta drugi sklep: Odbor za zunanjo politiko in Komisija za nadzor javnih financ pozivata Komisijo za preprečevanje korupcije, da preveri poslovanje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj v obdobju aktualne Vlade.

Toliko za začetek, hvala.