Hvala lepa, predsedujoča. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 30. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog sklepa Vladi Republike Slovenije za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga sklepa pojasnil razloge za sklic izredne seje Državnega zbora ter predstavil temeljne vsebinske poudarke predlaganega sklepa. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila, da bi glede na predlagano vsebino sklepa, bilo možno Državnemu zboru predlagati sprejem priporočila Vladi in ne sklepa. Minister za solidarno prihodnost pa je predstavil pisno mnenje Vlade in obrazložil nekaj razlik med zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet leta 2021 in veljavnim zakonom, ki ga je pripravila aktualna Vlada. V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog sklepa podprli, izpostavili, da se z uveljavljanjem pravic dolgotrajne oskrbe zamuja. Zamude nastajajo pri izdajanju odločb za preverbo instituta družinskega pomočnika v institut oskrbovalca družinskega člana, pri čemer gre za pravico, ki bi se morala začeti izvajati že s 1. 1. 2024. Poudarili so, da se podobne zamude dogajajo tudi pri izdajanju novih odločb. Nastale zamude pripisujejo tudi odločitvi, da se enotne vstopne točke za dolgotrajno oskrbo prenesejo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na centre za socialno delo, ki pa za razliko od zavoda niso imeli razvitega ustreznega informacijskega sistema. Prav tako so izpostavili težave pri izvajanju oskrbe na domu in na težave z zagotavljanjem ustreznega kadra. Poudarili so, da s 1. 7. 2025, nastopi obveznost plačevanja obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ko sploh še ne bodo uveljavljene vse pravice, zaradi česar je takšna ureditev po njihovem mnenju nepravična. Razpravljavci, ki predloga sklepa niso podprli, so poudarili, da prehodno obdobje postopnega uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe še vedno traja, in da je nekaj mesečno zamudo pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi možno pripisati tudi trem zakonodajnim referendumom iz leta 2022, med katerimi je bil tudi referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, pobudnica vseh treh referendumov pa je bila Slovenska demokratska stranka. Strinjali so se, da je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 po desetletjih usklajevanja med deležniki pomemben korak za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, pa čeprav je vseboval nerealne roke za izvedbo in ni imel opredeljenih stalnih virov financiranja. Ta zakon je posegel tudi v statusno ureditev institucionalnega varstva, kar bi lahko privedlo do razgradnje javne mreže. Uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo z novim zakonom, ki je bil sprejet leta 2023 je bila nujna. Rešitve za kadrovski problem v socialnem varstvu pa je treba iskati tudi v lajšanju delovnih pogojev s tehničnimi pripomočki in v višjih plačah.

V odzivu na razpravo poslank in poslancev je državni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost med drugim izpostavil, da so bile izdane vse odločbe za preverbo nekdanjih družinskih članov v oskrbovalca družinskega člana. V zvezi z zagotavljanjem zadostnega kadra v socialnem varstvu pa je pojasnil, da gre za strukturni družbeni problem, pri čemer je višina plač na tem področju zagotovo zelo pomembna.

Po zaključeni razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga sklepa skupaj in jih ni sprejel. S tem je bila obravnava predloga sklepa na matičnem delovnem telesu končana. Hvala.