Lep pozdrav vsem!

Ko smo v Slovenski demokratski stranki pred desetimi dnevi vložili zahtevo za obravnavo neizvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, si nismo predstavljali, da je stanje tako slabo. In da po skoraj petih mesecih od zakonske uveljavitve, prve izmed pravic, ki jih zakon upravičencem omogoča od 1. januarja letos dalje, niti en od preko tisoč 300-ih, ki so v tem času podali vloge za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, tega upravičenja še ne more uživati.

Prvi zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet decembra 2021 v času vlade, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka oziroma gospod Janez Janša. Določal je uveljavitev pravic oziroma upravičenj s 1. januarjem 2023, torej že od 1. januarja 2023 bi ta upravičenja upravičencem lahko šla. In od 1. januarja 2023 dalje bi bili bistveno stroškovno razbremenjeni vsi za 500 in več evrov mesečno, odvisno od obsega oskrbe, bi bili razbremenjeni upravičenci, ki so oskrbovanci domov za starejše. Okrepila bi se oskrba na domu in postopno bi se uvedle tudi vse ostale pravice. Vse te pravice bi starejši in ostali, ki jim zakon daje posamezna upravičenja, lahko uživali torej že dobro leto dni oziroma leto dni in pet mesecev, v kolikor seveda vladajoča koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ne bi najprej za leto dni zamaknili uveljavitev vseh pravic zakona iz leta 2021, nato pa aprila lani na dopisni seji Vlade sprejeli nov zakon z dodatnim podaljšanjem zamika nekaterih pravic, ki ga je Golobova koalicija v Državnem zboru potrdila 17. julija lani. Istočasno je bil seveda razveljavljen zakon iz leta 2021, ki je bil sprejet v času prejšnje Vlade. S tem je koalicija strank Gibanje svoboda, Socialni demokrati in Levica upravičence za najmanj leto in pol prikrajšala za že uzakonjene pravice in preprečila pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo, ter preprečila, da bi bili osebni in družinski proračuni razbremenjeni za znatna sredstva. Pri domovih za starejše, pri oskrbovancih domov za starejše je ta zamik skoraj tri leta, ker po tem novem zakonu gredo pravice šele od 1. decembra 2025. V novem zakonu iz julija lani ste v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici uzakonili tudi drugačen vrstni red uveljavljanja pravic oziroma upravičenj uveljavitev nekaterih, omenil sem to upravičenje glede dodatnih finančnih olajšav pri oskrbovancih domov za starejše, pa še dodatno podaljšali. Tako bo prihodnje leto šele s 1. julijem uveljavljena pravica do oskrbe na domu in konec leta 2025 upravičenja, ki izhajajo pri oskrbovancih domov za starejše, in pravica do denarnega prejemka. Ste pa v zakonu, ki velja, predvideli nov prispevek v višini enega oziroma dveh odstotkov od bruto plače in celo od pokojnin, ki so v veljavi že čez leto dni, še prej, preden bodo ljudem na voljo vse pravice iz tega zakona. Prispevek pa bodo dolžni plačevati ne samo zaposleni, kot je to običajno za prispevke, recimo, za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje. Prispevke plačujemo zaposleni, ne pa tudi upokojenci. S tem prispevkom ste obremenili za dolgotrajno oskrbo tudi vse, ki so uživalci pokojnin. Upravičence pa ste s tem zakonom dodatno obremenili s 1. 1. 2028 z 10-procentnim doplačilom storitev iz naslova izvajanja upravičenj iz naslova dolgotrajne oskrbe. Zakon, ki ga je sprejela koalicija strank Svoboda, Socialni demokrati in Levica 17. julija lani, je torej za ljudi bistveno slabši, saj jim bo iz denarnic letno pobral okrog 600 milijonov evrov. Slabši za ljudi pa je tudi zato, ker bi lahko pravice, ker bi jim lahko bile pravice iz dolgotrajne oskrbe dostopne že dobro leto dni od januarja 2023, pa seveda niso, njihovi osebni in družinski proračuni bi bili finančno bistveno razbremenjeni, pa seveda niso. Povprečnega uporabnika ste samo v letu dni prikrajšali za med 5 in 10 tisoč evrov.

Zataknilo pa se je že pri uveljavljanju prve, po obsegu najmanj zahtevne pravice oziroma upravičenja do oskrbovalca družinskega člana, katere uveljavitev ste predvideli s 1. januarjem letos. Vloge za uveljavitev te pravice pa je bilo mogoče posredovati že od 1. decembra lanskega leta. Govorimo o družinskem pomočniku po prej veljavni zakonodaji, kjer so postopki že tekli in takih družinskih pomočnikov je bilo nekaj manj kot 500. In do danes je ministrstvo opravilo samo formalne prevedbe teh družinskih pomočnikov v oskrbovalce družinskih članov in že za to golo formalnost, za to golo administrativno opravilo je ministrstvo potrebovalo pet mesecev. Vendar pa je bistven drugi del, torej nove vloge, ki jih je preko tisoč 300 v tem obdobju. Upravičenja iz tega naslova pa ne uživa še nihče, nihče. Pol ure pred sejo odbora predvčerajšnjim smo šele prejeli mnenje Vlade glede naše zahteve za obravnavo te problematike, iz katerega izhaja, da so se odločbe pričele izdajati šele 13. maja letos. 13. maja letos, zanimivo, na isti dan, kot je bila vložena zahteva Slovenske demokratske stranke za obravnavo te problematike v Državnem zboru. In do seje odbora, ki je bila predvčerajšnjim, torej v tednu dni naj bi bilo izdanih 19 odločb od tisoč 300 vlog. Potrjen seveda na tej osnovi ni bil še noben osebni načrt. Ker je po odločbi, ki je pozitivna, ki upravičencu nudi to pravico do oskrbovalca družinskega člana, potrebno iti do tega človeka se z njim usesti, se pogovoriti, narediti osebni načrt in šele s podpisom in potrditvijo tega osebnega načrta, v skladu s sedmim odstavkom 20. člena zakona pridobi oskrbovalec ustrezno upravičenje. Že februarja letos je naša poslanska kolegica Karmen Furman v zvezi z neizvajanjem zakona posredovala poslansko vprašanje, pa se do vložitve naše zahteve pred desetimi dnevi problem neizvajanja zakona ni bistveno urejal. Ministrstvo ni pravočasno izvedlo vseh predhodnih postopkov za uveljavitev prve izmed pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi morali biti izvedeni v drugi polovici lanskega leta po uveljavitvi zakona, se pravi, vsa ta pripravljalna faza, ki se je odvijala od februarja letos dalje bi se morala odviti pred decembrom lani. Časa je bilo dovolj, časa je bilo pol leta. Šele februarja letos je bil sklenjen sporazum z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za oceno stanja upravičencev preko invalidskih komisij. Šele konec aprila je bil vzpostavljen računalniški modul za vnos vlog in šele na dan vložitve naše zahteve za to sejo, torej 13. maja, so se začele izdajati prve odločbe, kot sem že povedal do danes jih je bilo izdanih 19, verjetno niso vse pozitivne - moje osebno mnenje je, da v takem primeru se najprej z mize pospravi tisto, kar ni upravičeno, torej velika verjetnost, da so negativne, po večini -, ampak tudi tiste, ki so pozitivne, in teh jih je verjetno na prste ene roke. Nobena ni operativna, ker za nobeno še ni potrjen osebni načrt, ki ga določa zakon. V Slovenski demokratski stranki smo zato z našim predlogom želeli pomagati ministrstvu in Vladi, da čim prej odpravita formalne in ostale ovire za nemoteno uveljavljanje pravic in da poskrbita, da do podobnih ali še hujših zapletov oziroma celo kolapsa sistema ne bo prihajalo prihodnje leto, ko se bodo uveljavljala upravičenja, ki zadevajo nekaj 10 tisoč upravičencev. Na nepotrebno administrativno kompliciranost sistema in zakona opozarja tudi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, po oceni katere zakon predpisuje zapleten proces dostopanja do pravic, namesto da bi zagotovil čim hitrejše odzivanje na potrebe ljudi. Opozorili smo tudi na kadrovski problem, problem izvajalcev, zato smo predlagali, da dobijo možnost vključitve med oskrbovance družinskega člana tudi upokojenci, česar zakon danes ne omogoča. Marsikje že doslej upokojeni partnerji skrbijo za svojega zakonca in ne vidimo razloga, da ne bi bili izenačeni z ostalimi. Že ob sprejemu zakona pa smo nasprotovali novemu prispevku, novemu davku, pa smo bili takrat pri tem zavrnjeni. Nasprotovali smo seveda tudi doplačevanju. V tej fazi, dokler ne bo znano kakšen bo obseg izvajanja celotnega zakona, še danes ni znano kolikšen obseg sredstev poleg obstoječih, ker moramo vedeti, da ta zakon predstavlja nadgradnjo nekega sistema, ki že deluje in ki trenutno v velikem delu sloni tudi na prizadevnosti posameznih občin oziroma županov občinskih svetov, ki zagotavljajo znaten delež sredstev za oskrbo tistih, ki so oskrbovanci na domu. Zaradi tega predlagamo seveda ukinitev tega prispevka in ki bo, kot sem povedal, pobrala ljudem na letnem nivoju okrog 600 milijonov evrov. Tukaj bi rad spomnil na podobno situacijo, ki smo jo imeli lani konec avgusta, ko ste za poplavno obnovo uzakonili tako imenovani solidarnostni prispevek oziroma neke vrste davek. Takrat smo temu nasprotovali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, vendar ste to uzakonili, potem ste pa po dveh mesecih sami spoznali, da je to napaka in ste ta prispevek oziroma davek ukinili oziroma ste ga v zakonu črtali. Na odboru so bili naši predlogi seveda zavrnjeni s strani Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Minister je sicer na odboru predstavil izhodišča nekega zakona, ki naj bi pomagal ublažiti kadrovski primanjkljaj pri izvajalcih storitev, ker vemo, da že nekaj časa niso več problem prostorsko premajhne kapacitete domov za starejše, ker je prejšnja vlada ogromna sredstva, tudi iz REACTA, nepovratna evropska sredstva, namenila krepitvi teh kapacitet in razpisanih je bilo za 2 tisoč 400 novih koncesijskih postelj. Pač pa so postelje v domovih za starejše prazne, zato ker ni dovolj osebja, predvsem negovalnega osebja. Vendar po tistem, kar smo slišali iz ministrovih ust, izražamo utemeljeno skrb v učinke predlaganih ukrepov. Minister je tudi povedal, da naj bi teh preko tisoč 300 vlog bilo dokončno obdelanih do konca letošnjega leta. Prav ste slišali, do konca letošnjega leta naj bi bile obdelane vloge, ki bi morale učinkovati že od 1. januarja letos. To je nesprejemljivo in za nerazumno dolgo obdobje odmika uveljavitev uzakonjene pravice upravičencem. Kljub temu, da naši predlogi glede spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi odpravili administrativno kompliciranost izvajanja in okrepili nabor izvajalcev, predvsem pa spremenili zapleten proces dostopanja do pravic ter odpravili v tem trenutku nepotrebno poseganje v žepe ljudi, in to še preden imajo ti isti ljudje možnost uveljavljati pravice iz tega naslova, kljub temu, da ti predlogi s strani Slovenske demokratske stranke niso bili sprejeti, smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da bosta minister in Vlada prej kot v pol leta prisiljena predlagati ustrezne spremembe, sicer nam bo v prihodnjem letu grozil na tem področju kolaps sistema oziroma, če do kolapsa že ne bo prišlo, pa bistveno omejen dostop do storitev na tem področju in neizvajanje vseh novih upravičenj, ki jih zakon predvideva za uveljavitev po 1. juliju in prihodnje leto in tista zadnja upravičenja, ki jih predvideva za uveljavitev po 1. decembru 2025. V Slovenski demokratski stranki smo tudi prepričani, da se brez naše zahteve administrativno kolesje, ki je bilo glede formalnih procedur pri uveljavljanju prve izmed pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi dolge mesece v krču, ne bi sprostilo oziroma se ne bi vsaj začelo počasi vrteti. O tem nedvomno priča datum, ki po moji osebni presoji ni slučajen, da v trenutku, ko je bila ta zahteva vložena, se je začelo te odločbe procesirati, pričakujemo pa seveda, da bodo upravičenci čim prej, vsi ostali upravičenci čim prej lahko dostopali do pravic, ki jim jih je zakon omogočil s 1. januarjem letos in kot sem povedal, nobena od teh pravic še nobenemu dokončno ni bila odobrena. Hvala.