Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem.

Dobro, da smo se tu zbrali, da se pogovarjamo o pomembnih temah kot je skrb za najšibkejše, za starejše, ampak se mi uvodoma vseeno postavlja tudi vprašanje trenutka. Smo v predvolilni kampanji in zopet se pogovarjamo o nekem zakonu, ki je bil prej sprejet in kako in kaj, tako da se mi kmalu zdi, da smo na nek način v predvolilnem soočenju, pa tudi glede na nekatere dele nagovora predlagatelja, da je mogoče Levica v nekaterih delih moteča tudi na podlagi tega, kar smo naredili. Ampak zdaj grem pa k vsebini.

Dve ključni stvari bi poudaril uvodoma. To ste tudi vi povedali, dolgotrajna oskrba in Zakon o dolgotrajni oskrbi je v prehodnem obdobju, je v prehodnem obdobju uvajanja. Zakon kot tak s celimi pravicami se bo izvajal v letu 2026. Torej to je en podatek, ki mislim, da je nujen. Mislim, da vsi, ki sedimo tukaj, vemo, in to je tudi vaše izvajanje povedalo, da je to tista tema, o kateri se je pogovarjalo 30 let in smo na točki, ko jo uvajamo. Sistem je zarjavel, uvaja nove paradigme, spremembe, ki se jih marsikateri tudi izvajalci bojijo, ampak jaz verjamem, da so dobri in dobre za ljudi in verjamem, da jih bomo tudi skupaj uspešno rešili in pripeljali v življenje. Postopna uveljavitev pravic je tudi zaradi tega, da ni pretiran šok, in kot dobro veste, smo tudi zavezani z načrtom za okrevanje in odpornost, da do leta 2026 zakon v celoti izvajamo. Druga točka, ki bi jo hotel izpostaviti, pa mislim, da je dobro, da vsi vemo in se je dobro, da se o njej tudi pogovarjamo, da težave v socialnem varstvu niso prišle s to Vlado. Res niso prišle tudi s prejšnjo vlado, ampak so že dlje časa tu in s tem področjem se je absolutno premalo ukvarjalo. Jaz verjamem, da s to Vlado delamo prave korake, ne bodo pa spremembe narejene iz danes na jutri oziroma ne bodo tudi vidne.

Zdaj bi šel pa lepo čisto po vrsti. Tudi glede navajanje v sklicu sej. In tu se bom moral seveda nanašati tudi na Janšev Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker ste konec koncev tega vi omenili v samem sklicu in ga uvajate. Prvič. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v veljavi, absolutno na nobeni točki ne krči pravic, ki jih je prejšnji zakon pripeljal. Nasprotno, Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša več že zgolj iz vidika določanja jasnih oprijemljivih in pa tudi dorečenih virov financiranja sistema. Ampak vseeno bi poudaril še nekaj izhodišč in zakaj takrat na tisti točki nismo imeli nobene druge možnosti kot sprejeti nov zakon, da odpravimo nekatere pomanjkljivosti Janševega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prva je ta, da Zakon o dolgotrajni oskrbi ni urejal velikega dela zakonske materije in da številne predlagane rešitve niso bile v praksi izvedljive; nejasno so bili določeni splošni pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, to je tudi tista glede pogostosti in gostote zavarovanja, zakonske nedoslednosti, zaradi katerih po ZDOsk ni bilo mogoče podeliti pravic iz dolgotrajne oskrbe, hkrati pa tudi ni bilo možnosti izvajati institucionalnega varstva po socialno varstveni zakonodaji. Ena izmed teh točk je bila ta, da se je ukinilo člen v Zakonu o socialnem varstvu, vezan na institucionalno varstvo. Bili so tudi nekateri omejujoči pogoji zaposlovanja, ki bi se lahko pokazali, da nekateri kadri ne bi mogli nadaljevati z delom, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa je tudi opozarjal, da zaradi nekaterih pomanjkljivih pravnih podlag niso bili zagotovljeni ustrezni pogoji za vzpostavitev vsebin zakona. Menim tudi, da časovnica je bila mogoče neizvedljiva - to govorim lahko zdaj tudi iz prakse. Res govorimo o kompleksnem sistemu, je pa nujno, da ga spravimo čim prej v življenje.

Tako da bi poudaril, da aktualni zakon predstavlja nujno nadgradnjo Janševe dolgotrajne oskrbe, in sicer predvsem v naslednjih vidikih, če grem čisto po domače v štirih točkah: v izvedljivosti, kako je vključen v socialnovarstveni ekosistem, kako je vključen v pravni red in pa tudi kaj imajo od tega starejši in starejše. Na nekatera vprašanja prejšnji zakon ni podal odgovora, zato smo z obstoječim zakonom prvenstveno uredili naslednje. In sicer 1. točka: sistemsko urejeno financiranje vzpostavlja vstopne točke na centrih za socialno delo. To nam je bilo pomembno, da pride v funkcijo socialna komponenta dolgotrajne oskrbe in da obenem razmejimo tudi tistega, ki daje denar, tistega, ki odloča o pravici in pa tudi na nek način okrepimo socialno delo, saj, kot ste sami omenili, bo ocenjevanje potekalo na domu in se lahko vidi celotno socialno situacijo osebe, ki je podala vlogo za dolgotrajno oskrbo. Prednostno zakon krepi oskrbo na domu in tako omogoča posameznikom, da ostanejo čim dlje v okolju, v katerem živijo. V veliki meri ta želja ostati v domačem okolju postavlja posameznika v središče odločanja o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe; tu govorim o osebnih načrtih, torej ko posameznik gre skozi oceno, bo dobil pripisano število ur dolgotrajne oskrbe, ki mu pripada in na podlagi tega smo naredili osebni načrt tudi glede na njegove potrebe. Katere storitve so tiste, ki mu bodo omogočale samostojno življenje, določa ocenjevalno orodje, ki je bilo preizkušeno v pilotnih projektih in ki izhaja iz paradigme samostojnosti posameznika, financira storitve dolgotrajne oskrbe izključno v javni mreži, jasno opredeljuje tudi primerljive pravice, jasno določa izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pri čemer domovi za starejše občane postanejo izvajalci dolgotrajne oskrbe, preostali izvajalci (varstveno-delovni centri, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter posebni zavodi) pa svojo dejavnost izvajajo še naprej v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo tega zakona. Sam ne pravim, da se dolgoročno ne bi izvajanje tudi teh institucij vključilo v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Sami veste, da tudi lansko leto, ko smo se tu pogovarjali o tem zakonu, sem govoril, da mora biti ta zakon živ in tu se z vami strinjam. Menim, da bo treba redno izvajati evalvacije, videti, katere so tiste storitve, ki delujejo, kako delujejo, kakšen efekt imajo in ali jih je treba prilagoditi in spremeniti, kakšno odvzeti ali pa tudi kakšno dodati. Tako da potem razmerja, razširja tudi nabor poklicev o dolgotrajni oskrbi, torej se prilagaja trenutni situaciji in zasleduje poenostavitev, debirokratizacijo sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo, upam, dolgoročno uporabniku prijaznejše.

Zdaj bi šel na izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Izdane so bile vse prevedbene odločbe, torej vsi tisti, ki so imeli status bivših družinskih pomočnikov, so že in so prejeli vse prevedbene odločbe, brez, nobenega zamika ni bilo, torej njihove pravice so tekle naprej. Informacijski sistem deluje za podporo tudi odločanju o novih pravicah. In to poteka zdaj. Lahko pa rečem, da je bil pa res velik izziv, ne bom pravil da ne. Velik izziv tudi s stališča, pa bom kar rekel, kaosa, ki ga imamo glede dostopanja do podatkov, sploh ko se postavlja novi sistem. Jaz verjamem, da bo tudi Ministrstvo za digitalno preobrazbo k temu pristopilo in dolgoročno vzpostavilo enoten pladenj, ker mislim, da bi implementacijo podobnih zakonov v prihodnje ne samo na področju sociale ampak širše bistveno bolj poenostavilo. Tako da ja, izdajanje novih odločb poteka. Upam, da bodo vse vloge, ki so bile izdane, čim prej zaključene. Redno smo na vezi tudi s centri za socialno delo.

Potem bi šel še na točko kadrov. Kadri so zelo pereč problem. Problem, ki ni fenomen Slovenije na žalost, je problem celotne Evrope. Ravno nedavno sem govoril z ministrom v Nemčiji in imajo dejansko še večjo težavo kot mi. Tam so dali pred par leti, so videli kot rešitev zaposlovanja tujcev, zdaj ugotavljajo, da tudi to ni dovolj in da ne rešuje zadostno same težave. Tako, da to je, in se strinjam z vami in intenzivno razmišljamo, tista situacija, ki lahko dolgoročno bolj kot sam zakon ogrozi izvajanje dolgotrajne oskrbe, ampak o tem tudi intenzivno razmišljamo in delujemo. Lahko povem, da smo kot ministrstvo zelo, zelo glasni na plačnih pogajanjih. Plače in višina plač so zagotovo tisti osnovni segment, poleg tega smo do leta 2026 zagotovili kritje sredstev za sofinanciranje dodatnih stroškov dela iz naslova spremembe kolektivne pogodbe, da na ta način pomagamo. Na CSD-jih - centrih za socialno delo so se za dolgotrajno oskrbo v letošnjem letu zaposlilo 18 novih ljudi oziroma konec lanskega leta, prihodnje leto, v letu 2025 pa skupaj načrtujemo 128 zaposlitev. Prav tako poteka posebni vladni projekt za zaposlene v plačni skupini J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, ki tudi še traja do konca leta in za to nudimo sredstva zavodom. Poleg tega smo pripravili poseben zakon skupaj z izvajalci, ki vključuje serijo ukrepov. Zakon je trenutno na Vladi, tako da bo kmalu pred vami. Pa bom kar šel skozi ukrepe, ki mislim, da je fajn, da jih poznate. Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je ena izmed teh. Drugo je vključevanje prostovoljcev, ker se je v praksi predvsem v domovih za starejše pokazalo, da če imajo dobro bazo prostovoljk in prostovoljcev, je lahko ta tisti bazen za zaposlovanje, prvič ker spoznajo okolje. In dobri odnosi in dobro delovno okolje je ena izmed tistih prvih treh točk, ki jih številni zaposleni tudi navajajo kot točko, ki je pomembna. Potem je tu zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu; tu je predvsem spremljanje kakovosti, ker smo ugotovili, da je tudi to pomemben. Naslednji ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih procesov; tu bomo predvsem pogledali, na kakšen način lahko tudi z določenimi tehnološkimi rešitvami razbremenimo obstoječe zaposlene. Dogovor je tudi, da je to kot eden izmed ukrepov, ki ga bomo evalvirali in videli, ali je sistemsko dolgoročno smiseln in ga na ta način tudi potem vpeljali. Potem so tu še integracijski programi ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Slovenije. Kadrovske štipendije, sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca in tako naprej. Tako, da serija ukrepov, ki je bila usklajena s skupnostjo zavodov.

Še mogoče glede prispevka. Zdelo se nam je nujno, da v prvem trenutku zagotovimo zadostna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe - tega prejšnji zakon ni naredil, ampak je predvideval, da bo to urejeno v posebnem zakonu, ki naj bi bil sprejet leta 2025. Tako. Sami veste, da kar se tiče sredstev, ki jih kot država dajemo za dolgotrajno oskrbo, smo krepko pod evropskim povprečjem - bili smo na 1 %, skupaj s prispevkom bomo na 1,4, kar je še vedno pod evropskim povprečjem, ki je 1,7. Obenem se moramo zavedati, da dolgoročno bodo sredstva dodatna se verjetno še povečevala, smo starajoča se družba in bodo potrebe ljudi naraščale.

Okej. Za zaključek v tem prvem krogu. Smo v fazi implementiranja novega zakona, smo v prehodnem obdobju. Jaz verjamem, da bo ta zakon prinesel določeno spremembo. Kot aktualna vlada smo sprejeli dogovor in tudi politično zavezo, da bomo vzpostavili način financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, ki je primerljiv z ureditvami drugih evropskih držav. Mislim, da nam je to uspelo. Prevedbene odločbe kot tudi prve pozitivne odločbe do oskrbovalca družinskega člana se izdajajo, torej ta prva pravica je zdaj v življenju. Ja, lahko bi bila prej, ne bom tu rekel, da določene kritike na tej točki niso na mestu, ampak smo najhitreje kot smo lahko. Moramo pa zdaj še bolje pripraviti tudi implementacijo naslednjih točk. Zakon torej teče, se izvaja, ni mrtva črka na papirju, prinaša nove stvari za ljudi, ki tega ni imelo, tako da jaz verjamem, da smo na pravi poti. Verjamem, da bo še marsikatera ovira, veselim se tudi skupne diskusije in skupnih rešitev za naprej. Še enkrat: dajmo se pogovarjati o zakonu, ne to izkoristiti za neko predvolilno kampanjo. In pa hvala za diskusijo pa ostajamo na voljo za pojasnitev.