Ja, lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj, ta ureditev oskrbe starejših preko Zakona o dolgotrajni oskrbi se je vlekla zelo, zelo dolgo časa. Bilo je več kot sto osnutkov različnih zakonov, trajalo je več kot 20 let in končno je vlada, prejšnja vlada, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka oziroma kot predsednik gospod Janez Janša, v dokaj zahtevnih razmerah pandemije COVID-19 pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim je bilo državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti, ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovljeni so bili zagotovljeni pogoji za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo in oskrbo. Ta zakon je bil takrat v Državnem zboru tudi sprejet, to je bilo 9. decembra 2021, stopil je v veljavo v začetku leta 2022 in predvideval je enoletni zamik uveljavitve posameznih upravičenj oziroma pravic zaradi pač ustrezne priprave sistema na izvajanje tega zakona. In v kolikor bi prejšnja Vlada nadaljevala svoje delo, bi se ta zakon tudi od 1. januarja 2023 dalje izvajal in v tem času zdaj oziroma s 1. julijem, čez dva meseca bi upravičenci bili deležni vseh pravic iz tega zakona, vseh. V takratni koaliciji je bilo takrat poudarjeno, da skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije, je odraz spoštovanja do ljudi, ki so gradili našo državo ter trdo delali in skrbeli za njen razvoj. Treba je tudi povedati, da je takratna opozicija vladi in takratni koaliciji grobo metala polena pod noge - mislim, da je tukaj prednjačila stranka, ki sedaj vodi ta resor, Levica pa tudi tako imenovana civilna družba v enem delu, pa tudi nekateri, ki so po zakonu dobili nove naloge in bi morali v letu dni pripraviti podlage za izvajanje pravic, ki jih je zakon prinašal. Ampak kakorkoli že, kljub vsemu temu je bil, tako kot sem povedal, ta zakon decembra 2021 sprejet in uveljavljen v letu 2022, izvajati bi se moral od 1. januarja 2023. V zakonu je bila opredeljena javna mreža, ki jo država in lokalne skupnosti razvijajo skupaj. Vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, bi bila na voljo v obliki kot jo potrebujejo ali na domu ali v instituciji. Bila je uzakonjena pravica do oskrbovalca družinskega člana, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter možnost, da se upravičenec pravico odloči koristiti v obliki denarnega prejemka. Zakon je, tako kot sem povedal takrat jasno definiral vsa opravičenja in vse pravice, ki bi v polni meri veljale že v letu 2023 pa tudi v letu 2024 oziroma dokončno s 1. julijem 2024. Uporabniki, ki so do takrat bivali v instituciji, bi bili ocenjeni glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe bodisi po uradni dolžnosti bodisi prevedeni v skladu s privedbeno tabelo v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe. S tem je zakon na nek način presekal številne administrativne obremenitve in predvideval nek administrativno vzdržen sistem izvajanja, ki bi omogočal ustrezen prehod. V nove razmere in v novo stanje da popolne uveljavitve zakona bi se zavarovancem zagotavljalo vse zdravstvene pravice, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako da teh prikrajšanj, o katerih smo poslušali potem v času referenduma o noveli zakona, ki je te pravice zamaknil za eno leto, tega vašega zakona, ta upravičenja ne bi bila v ničemer zmanjšana in nihče ne bi bil v tem prehodnem obdobju v ničemer prikrajšan. Zagotovljeno je bilo tudi financiranje tako za prvo obdobje kot nastavljen, nastavljena podlaga za zagotovitev sistemskega vira financiranja po dveh letih, ko bi se ugotovilo, kakšen je pravzaprav obseg potrebnih sredstev, ker je zakon prinašal tudi nekatera nova upravičenja, nekatera pa na drugačen način kot smo jih poznali do uveljavitve zakona.

Torej pod črto; zakon, torej zakon, ki je bil sprejet v času prejšnje koalicije in prejšnje Vlade decembra 2021, je prinesel pomembno boljše pogoje za uporabnike, tako vsebinske kot materialne pogoje, ker bi se en velik delež tega, kar morajo uporabniki oziroma upravičenci zagotavljati še danes iz lastnih sredstev, zagotavljal iz javnih virov. Seveda so bile določene v zakonu tudi odgovornosti posameznih institucij, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej. Z uveljavitvijo zakona se je štelo, da so do vzpostavitve sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo upravičenci do pravic iz naslova zakona vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani. Torej tista mantra o tem, ki ste jo v koaliciji terjali, da dve leti ne bo mogoče uresničevati pravic, je bila prazna, ker je na enak način ta določba tudi v sedanjem zakonu in tukaj ni nobenih razlik glede tega. Torej ta zakon je takrat ljudem prinesel upanje, da v starosti ne bodo ostali sami brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja, je bil torej takrat vzpostavljen. Ni minilo dolgo od prisege Golobove vlade 1. junija 2022, ko je ta koalicija, se pravi Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, napovedala zamik uveljavitve tega zakona oziroma najprej spremembe potem pa zamik uveljavitve. Namesto, da bi se seveda nadaljevalo, ker je bilo časa dovolj še sedem mesecev, s pripravami na vzpostavitev sistema s 1. januarjem 2023 in seveda zato, da bi opravičili to namero po zamiku, ker ni bilo interesa, da se pač ta zakon uveljavi, se je javno začelo širiti informacije, in to ponavljate še zdaj v odgovoru Vlade - zanimivo. Ne vem, kaj ima ta zakon zdaj v odgovoru Vlade za početi. Z razbremenitvijo vaše odgovornosti, če sedanjega zakona, ki ste ga vi sprejeli ne izvajate, da pač zakon ni izvedljiv, to ste ponavljali, pri čemer niste znali z eno konkretno utemeljitvijo povedati, kateri člen zakona je tak, da postavlja neizvedljivost zakona. Vse, kar je bilo takrat povedano, je bilo tudi argumentirano zavrnjeno. Ampak seveda ta novela zakona je prišla v parlament in vaša večina je izglasovala to novelo, s katero so se zamaknili roki uveljavitve za približno leto dni, nekateri pa tudi bi se pa tudi za več. Torej zamik uveljavitve je bil glavni, glavni predlog oziroma predmet te spremembe zakona, in argumenti, kot sem povedal, ni mogoče izvajati zakona, je pomanjkljiv in tako naprej in tako naprej. Potem je takratni minister, ki je bil takrat še zadolžen za to področje, trdil, da bo do novih rokov, se pravi do enoletnega in nekaj dodatno zamika prišlo do vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti, zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva in dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal opravljanje dolgotrajne oskrbe integrirane dejavnosti vseh storitev in ki bo ljudem čim dlje omogočal samostojno in varno življenje. Zdaj po skoraj letu in pol od teh besed oziroma po dveh letih od teh besed se seveda ničesar od tega ni uresničilo, tako da lahko pod črto ugotovimo, kar smo ugotavljali že takrat - da je, da so bili razlogi za to, da ste s spremembo zakona zamaknili uveljavitev pravic za leto dni in odmaknili te pravice ljudem, na eni strani bila vaša nepripravljenost ali pa operativna nesposobnost, da bi ta zakon spravili v življenje tako kot je bil sprejet dobrega pol leta pred nastopom vaše vlade, verjetno pa je bil glavni argument nek prestižni moment ali pa tudi, če želite, maščevalnost, ker ste želeli pač porušiti vse, kar je bilo dobrega narejenega v času prejšnje vlade, da ne bi kje ostal kak pečat o tem, kaj za ljudi je prejšnja vlada v zahtevnih razmerah dobrega storila. No, kot vemo, zadeva se je potem odvijala naprej na ta način, da je prišlo do referenduma glede tega zakona. Ljudi ste uspeli prepričati s kampanjo za, da vi uveljavljate dolgotrajno oskrbo in da mi, ki smo proti temu, da zamikate uveljavitev za leto dni, smo tisti, ki jo ne uveljavljamo, tako da en del volivcev je gotovo nasedel tej vaši paradigmi, verjetno pa v enem delu so pač ljudje sledili političnemu momentu in ne toliko vsebinskemu momentu v tej kampanji in vaša novela za odmik uveljavitve za leto dni je bila potem potrjena. Torej volivci so vam dali mandat takrat, da zakon iz decembra 2021 zamaknete tako kot ste sprejeli v tej noveli in to novelo so vam na referendumu potrdili za leto dni. Volivci vam niso dali mandata ne za nov zakon ne za nove roke, ki so zdaj v novem zakonu bili uzakonjeni, za nič od tega niste dobili mandata volivcev. Vi ste potem seveda na dopisni seji Vlade, pa ste sprejeli nov sistemski Zakon o dolgotrajni oskrbi, aprila meseca lani na dopisni seji Vlade je bil sprejet ta zakon in potem v parlamentu ste ga sprejeli pred poletnimi počitnicami. Julija lani in pol leta časa je bilo dovolj, več kot dovolj, da bi se vsaj za prvo izmed upravičen, ker ostale ste itak podaljšali za več kot leto dni, ampak vsaj za to prvo od upravičen, se pravi za na eni strani prevedbo družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, kar je administrativno-tehnično opravilo, ki se ga da narediti v enem tednu za vseh 466 ali koliko jih je, nekaj manj kot 500, in na drugi strani za nekaj tisoč novih vlog tudi verjetno ni potrebno nekega silnega časa, v kolikor bi seveda zakon prinašal take določbe, da ne bi sami zakomplicirali sistema izvajanja te določbe. In nič od tega ni uresničeno ne na 1. januar letos, kot je zakon povedal, ne na 30. april letos. Nič. In tudi danes ni uresničeno nič od tega. Potem bom prosil, da dobimo konkretne podatke v nadaljevanju, ker iz tega odgovora Vlade ne izhaja, koliko teh odločb novih ste pravzaprav do zdaj izdali in koliko osebnih načrtov začasnih je bilo do zdaj potrjenih? Niti besede ni o odgovoru Vlade o tem. Ker brez potrditve tega začasnega osebnega načrta, brez tega, da ustrezen delavec centra za socialno delo ne obišče tega doma, brez tega, da invalidska komisija poda mnenje ali je upravičenec upravičen in spada v četrto ali peto kategorijo ali ne, ni mogoče izvajati teh pravic in pravice ni. Pravice ni. Vi ste pa v zakon napisali, da se pravica do oskrbovalca družinskega člana začne izvajati s 1. januarjem letos. Izvajati; to ne pomeni, da pač nekdo da vlogo in pol čaka pol leta ali bo kaj iz te vloge ali ne bo. Predvsem pa to ne pomeni, da se pol sistem s 1. januarjem šele začne pripravljati na to, da se bo vzpostavil, da boste lahko sploh administrativno podpirali izvedbo teh nalog, ker iz vaših odgovorov izhaja, da ste vi šele februarja z zavodom za, ZPIZ, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podpisali nek sporazum za delo teh invalidskih komisij. Šele februarja, se pravi skoraj dva meseca po začetku izvajanja te pravice. Da je informacijski sistem začel delovati konec aprila, da ste začeli takrat neke vloge šele vnašati, mislim to je res, moram reči, zelo neodgovorno, neodgovorno. In tukaj, glejte, to sklicevanje na prejšnji zakon in vse ostalo, kar se je dogajalo pred tem, je popolnoma, popolnoma brezpredmetno. Ta zakon je bil sprejet, bil je sprejet lani julija, velja jasno določa postopno uveljavitev pravic. Prvi presečni datum je 1. januar letos. Drugi presečni datum je, mislim, da konec letošnjega leta ali 1. januar 2025, naslednji presečni datum 1. 7. 2025 in mislim, da zadnji 1. december 2025. In tako kot je bil pač zakon sprejet, tako je potrebno ta upravičenja in te pravice tudi uveljavljati. In za..., zalomilo se je, se vam je že pri prvi od pravic, že pri prvi, ki gre v bistvu, kjer gre v bistvu za ne neko novo vsebinsko zadevo, ampak gre v bistvu za upravičenje, ki je že obstajalo, spremenil se je pač ta naziv, da to ni več družinski pomočnik, ampak da je oskrbovalec družinskega člana, in določeno je bilo, kako in na kakšen način tečejo postopki, da se do tega upravičenja lahko pride. In rok uveljavitve je bil postavljen na 1. januar 2023, torej vi tega ne izvajate. Iz tega odgovora, ki ste ga posredovali, čeprav ni konkretnih podatkov - in res prosim za konkretne podatke - izhaja, da ste komaj konec aprila začeli delati prevedbe obstoječih upravičenj, se pravi, obstoječe družinske pomočnike ste administrativno začeli prevajati v oskrbovalce koncem aprila. In da za vse ostale, ki so na novo oddali vlogo in ki jih je bilo konec aprila 1005, če ti podatki držijo, verjetno jih je danes že nekaj več, da še nobeden od teh ni, ni bil, bom rekel temu, pripoznan do tega, da to opravičenje ima. Ali pa če je bil, povejte koliko jih je - 10, 20, 50? Torej moram reči, minister, to obnašanje je zelo neodgovorno. Treba je pa seveda pošteno povedati, da ste si en velik del teh problemov zakuhali sami s tem, ko ste ustanovili na umeten način Ministrstvo za solidarno prihodnost, na kar smo vas tudi opozarjali. Ministrstvo, ki je bilo ustanovljeno z velikim pompom za oskrbo starejših, za stanovanjsko politiko, ki bo gradilo najprej 30 tisoč, potem 20, pa 10 tisoč, zdaj 5 tisoč stanovanj. Mimogrede 5 tisoč ste jih podedovali v načrtu republiškega stanovanjskega sklada v poslovni politiki, ki je bila potrjena spomladi 2021 do leta 2026, pa dodatno jih je bilo potrjenih še v načrtu za okrevanje, preden smo šli, 1032. Tako da tam jih imate na lagerju ne samo 5 tisoč, ampak 6 tisoč do leta 2026. Od tega ni na nobenem od teh področij nič, nobenih premikov ne na stanovanjskem področju ne na področju oskrbe starejših oziroma so same težave. Jaz sem trdno prepričan, da če tega ne bi naredili, tega umetnega ministrstva in bi ostalo vsaj v strukturi prejšnje vlade tako kot je bilo, bi preko Ministrstva za delo, družino in tako naprej in preko ministrstva, ki je v okviru prostora skrbelo za stanovanja, bi bila danes situacija popolnoma drugačna. Torej ta odgovornost, minister, je tokrat, kar se tega tiče, tega dela, o katerem govorimo danes, predvsem vaša. Je tudi odgovornost Vlade. Mimogrede vaš predsednik se je nekaj mesecev nazaj, nazaj, kot veste, sam posipal s pepelom. Spomnite se tistih njegovih besed po tistem, ko je najprej eno poslanko pa enega strokovnega sodelavca predsednice Državnega zbora vrgel iz stranke, ko je rekel: ne, ne, ne, 20 ministrstev, to je napaka, mi moramo priti na 12 ali pa celo na sedem kot jih ima Švica. Verjetno se še spomnite teh besed, ne? Tako da to, da je bila to napaka, verjetno ne govori samo opozicija, ampak je to spoznanje očitno prevladalo tudi pri, pri prvem imenu v vaši koaliciji, žal pa ni bilo tega poguma in ne koalicijskega soglasja, da bi se takrat to spremenilo, ker verjetno te koalicije potem danes več ne bi bilo. Torej, en del je ta problematična, se pravi administrativna sposobnost posameznih resorjev in neizvajanje tistega, zaradi tega kar je predpisano v zakonih.

Drugi del je pa, bom rekel, povezan verjetno tudi s formalnimi postopki, ki so v tem zakonu pač predpisani in ki do določene mere otežujejo izvajanje posameznih upravičenj. In tudi glede tega, tega ne govori samo opozicija; verjetno se boste strinjali, da vas na to opozarjajo tisti, ki se pač s tem področjem ukvarjajo, tako izvajalci v okviru centrov za socialno delo, inštitucije s področja oskrbe starejših, Skupnost centrov za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej in tako naprej. Recimo sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec pravi takole: "To, da od vloge, ki je bila lahko vložena že decembra, do izvajanja pravice mine tako veliko časa, se nam zdi velik problem". Zakon po njeni oceni tudi sicer predpisuje zapleten proces dostopanja do pravic, namesto da bi zagotovil čim hitrejše odzivanje na potrebe ljudi. In potem je seveda v nadaljevanju še popisano, koliko in kaj je bilo do zdaj narejenega in kaj ni bilo narejeno, ampak iz vseh teh izjav in iz vseh teh odgovorov izhaja, da je zakon trenutno mrtva črka na papirju - po petih mesecih od tega, ko bi se morala ljudem priznati prva pravica oziroma prvo upravičenje, ki ga je zakon prinesel. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so javno potožili, da je odzivnost ministrstva slaba, da čakajo na posamezne odzive na aktivnosti, ki bi jih morali na ministrstvu narediti v povezavi z izvajanjem tega zakona, več mesecev in so poudarili, da tak način dela predstavlja veliko tveganje, da sistem dolgotrajne oskrbe ne bo v celoti vzpostavljen in ne bo začel delovati v letu 2025. In poudarili so tudi, da so že februarja predstavili rešitev informacijske podpore za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi v delu pristojnosti, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. In naprej, da kljub dogovorom, da jih bo ministrstvo v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo dopolnilo, se to še ni zgodilo. To je, tu berem te izjave iz aprila meseca, iz aprila meseca letos. Torej glede na vse, kar se dogaja zadnji dve leti v vaši Vladi, glede na to, da praktično v dveh letih lahko gledamo eno veliko neučinkovitost in nobene ustrezne rešitve za ljudi na številnih področjih, obstaja velika zaskrbljenost, predvsem pa nevarnost, da se tudi ostale pravice, ki sem jih prej omenjal in za katere je rok uveljavitve v posameznih obdobjih leta 2025, ne bodo uveljavljene v teh postavljenih rokih, se pravi, pravica do dolgotrajne oskrbe na domu (1. julij 2025) in pravica do dolgotrajne oskrbe v institucijah (1. december 2025), ki pa sta bistveni pravici v tem sistemu, ki zadevata ne samo tisoč ali pa 2 tisoč ljudi, ampak zadevata nekaj 10 tisoč ljudi.

Iz tega razloga seveda je danes po našem mnenju skrajni čas, da se naredi resen pregled tega, kaj ni bilo v preteklosti narejeno in kaj je potrebno narediti v naslednjih mesecih, da bo zakon mogoče v letu 2025 in naprej normalno izvajati. In seveda, čim prej pripraviti ustrezne formalne spremembe, ki so verjetno potrebne, da bo do uveljavitve teh upravičenj, do katerih ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo lahko dostopali tako kot so uzakonjene, tudi prišlo.

Zdaj potrebno se je dotakniti še enega področja, ki se je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrilo. Bilo je že v preteklosti dokaj zaostreno, vendar če smo še tri leta nazaj ali pa dve leti nazaj še govorili o tem, da da ni dovolj postelj v institucijah varstva oskrbe starejših v domovih za starejše, danes lahko vsi ugotovimo, da postelje več niso problem v domovih za starejše. Nekaj k temu je tudi pripomoglo k to, da je v času prejšnje vlade, ki jo je vodil gospod Janša, bil dan izjemen poudarek pridobivanju novih kapacitet tako v javni mreži kot s podelitvijo novih koncesij. In v javni mreži je bilo preko REACT dodatnih sredstev do leta 2023 zagotovljenih 93 milijonov za 18 domov za starejše in razpisanih je bilo dvakrat po 1200 postelj v obliki koncesijskih razmerij. Torej kar nekaj od tega, vse seveda ne ampak velika večina od tega se je zdaj v tem zadnjem dveletnem obdobju tudi realizirala, pridobljene so bile številne nove kapacitete, nova mesta v domovih za starejše, ampak so prazne številne. Prazne pa niso zaradi tega, ker ljudje ne bi potrebovali storitev, ampak so prazne te postelje zaradi tega, ker ni osebja, da bi skrbelo zanje. In situacija bo vedno težja, ker je to osebje podplačano, bistveno podplačano. Včeraj smo govorili v enem delu o podplačanem osebju na upravnih enotah, ampak poleg zdravstva je ta segment oskrbe starejših, predvsem tistih ki potrebujejo 24-urno nego, najbolj podcenjen in bi ga bilo treba ne samo z boljšim plačilom ampak tudi z ostalimi stimulativnimi ukrepi pojačati. Nič od tega, moram reči, jaz v vaših dokumentih do danes ne berem, minister. Ne berem nič konkretnega. Tudi v odgovoru tukaj Vlade, ki smo ga dobili pred dobre pol ure oziroma 15 minut pred sejo odbora, ne berem konkretnih, konkretnih rešitev, iz katerih bo izhajalo, ta ukrep ne bo v roku, ne vem, pol leta, enega leta pomenil, da bomo na tem in tem območju lahko zagotovili toliko več negovalnega osebja, v tem in tem domu toliko več negovalnega osebja ali pa bomo preprečili odliv tega osebja, kar se tudi dogaja izrazito v zadnjem obdobju. In mi lahko še ne vem kaj napišemo v ta zakon oziroma lahko še ne vem kaj obljubite in napišete; če ne bo ljudi, ki bi skrbeli za te ljudi tako na domu, ki je pravica, ki se uveljavlja prihodnje leto 1. julija, kot v domovih za starejše, je v tem delu zakon tudi mrtva črka na papirju. In to ni prav, ker če je bilo po dolgih, dolgih letih nekaj sprejeto in če je bilo prepoznano, da je potrebno to področje okrepiti, potem ga je potrebno okrepiti.

Glejte, in zaradi tega, ker ljudje, ki ne vidijo, kako in kaj, kaj bo z njimi, ko bodo postali stari, onemogli, prihajajo v osebne stiske. Pridemo seveda zdaj pa na drugo zelo nevarno polje, ki ga bomo imeli 9. junija na referendumu. Pridemo do razmišljanj številnih ljudi o tem, da saj je najboljše, da pa grem, zakaj / nerazumljivo/ še živ. In mislim, da je to najbolj narobe, kar se lahko zgodi. Noben problem predpisati praška za usmrtitev verjetno, ne, dosti večji problem in dosti več stane, da se človeka, ki je star in ki potrebuje pomoč, da se zanj ustrezno skrbi. Ampak razvita družba mora najprej vzpostaviti ta sistem, se pravi ustrezen sistem oskrbe in pomoči starejšim. In onemoglim in šele, ko ta sistem v polnosti deluje, bi se lahko pogovarjali o vsem ostalem. Tako da naš predlog je, bom rekel, izhaja iz tega, kar smo spremljali zadnjih nekaj mesecev. Moram povedati, da kolegica Karmen Furman vas je v poslanskem vprašanju februarja letos, ko vas je spraševala glede

7. TRSAK: (VP) 14.30

(nadaljevanje) uveljavljanja te prve pravice, nekako opozorila, da sistem ne funkcionira in ne deluje. In mi ni jasno, zakaj v teh treh mesecih od tega opozorila ni bilo storjeno nič, da bi se stvari izboljšale, popravile in da bi sistem v teh zadnjih treh mesecih začel normalno delovati- Ker od februarja pa do maja, oprostite, mi ne bo noben povedal, da ne bi, da se ne bi dalo urediti teh nekaj manj kot 500 nadomestitvenih odločb, prevedba iz ene oblike v drugo obliko, kar je administrativno opravilo, in tudi zastaviti vsaj 80 % ostalih, ki so pač prišle kot vloge za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Ampak nič od tega ni bilo. In tudi iz tega vašega odgovora izhaja, da ste ta informacijski sistem vzpostavili šele slab mesec dni nazaj in očitno se stvari administrativno šele začenjajo urejati. Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nismo predlagali te seje in tega predloga sklepa samo zaradi te pravice, ki je prva na poti uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi, ampak predvsem zaradi ostalih, ki sledijo v prihodnjem letu, ker je velika bojazen, da v kolikor se na tem področju ne bo pristopilo bolj resno kot se je pri uresničevanju te prve pravice, se bo zgodil fiasko v prihodnjem letu pri tistih, ki pa so temeljne za izvajanje tega zakona. Menimo tudi, da dokler ne bo jasno koliko, na kakšen način bo upravičenosti do teh raznih pomoči in do raznih storitev, je neprimerno ljudi obremenjevati z dodatnimi davki, kar ste naredili v tem zakonu; uvedli ste enoodstotni davek od bruto plač in pokojnin s 1. julijem prihodnje leto in 2 % od s. p.-jev in 10 % doplačilo za storitve v domovih za starejše. Dokler ne bo jasno, kakšen je ta obseg glede na obstoječe stanje, kjer se sistemi, državni, občinski kombinirajo in glede na to, da ogromno sredstev že sedaj že sedaj predvidenih v okviru veljavnih finančnih načrtov, menimo, da te dodatne obremenitve ni pametno uvajati in da je potrebno najprej evalvirati sistem, prvo leto videti, kako bo deloval in potem eventuelno uvesti dodatno obremenitev, če bo sploh potrebna. Nekaj podobnega kot smo predlagali tudi takrat, ko je šlo za ukrepe za poplavno varnost, ste uvedli najprej solidarnostni davek, pa ste potem sami spoznali zmoto in ste ga črtali v zakonu in zdaj vidite, da ni bil potreben. Pred dnevi je Vlada sprejela program, ki je v petih letih vreden dobri 2 milijardi, 300 milijonov na leto. To ni noben tak znesek, da bi bilo potrebno dodatno posegati v žepe ljudi z dodatnimi davki. Tako, da predlagamo, da ministrstvo in Vlada najkasneje do konca prihodnjega meseca, do 30. junija na podlagi evalvacije izvajanja in vsega tistega, kar je potrebno narediti za uresničitev ostalih pravic, ki izhajajo iz tega zakona, pripravi predlog sprememb zakona, jih posreduje v sprejem in jih posreduje v sprejem Državnemu zboru. Zdaj verjetno bo koalicija ta naš predlog zavrnila, ker večinoma vse, kar predlaga opozicija, seveda zavrnete. Moram pa ob tem povedati, da ste vi sami, mislim, da, minister, vas sem nekje zasledil, da ste sami povedali, da je potrebno, da je potrebna sprememba zakonodaje, tako da sami prepoznavate, da je tukaj problem in da boste to naredili do jeseni - po našem mnenju je to prepozno. To je prepozno predvsem za tiste pravice, ki so predvidene, da se bodo izvajale v prihodnjem letu, ker če zdaj v roku enega leta niste bili sposobni sistema pripraviti na uveljavljanje ene relativno minorne pravice, potem boste zelo težko v treh ali štirih mesecih sposobni nekaj narediti na spremembi bistveno, bistveno bolj obsežnih upravičenj, ki prihajajo po tem zakonu.

Hvala.