Najlepša hvala za besedo. Dober dan, lepo pozdravljeni.

Novinarsko častno razsodišče je skupni samoregulativni organ sindikata novinarjev in društva novinarjev. Razsodišče presoja, ali novinarke in novinarji spoštujemo oziroma kršimo etična in profesionalna pravila, ki so zapisana v mednarodno primerljivem Kodeksu novinarjev Slovenije. Kodeks je podlaga za sprejemanje odločitev razsodišča. Razsodišče sestavlja 11 članov, dva predstavnika javnosti in devet novinarjev, ki jih nas izvolita skupščini sindikata in društva novinarjev. Velik del slovenske novinarske skupnosti nam je torej izkazal zaupanje v naše delo in strokovnost. Na novinarsko častno razsodišče, na NČR, naslavljajo pritožbe posamezniki, skupine, organizacije, ustanove, skratka pritožniki, ki želijo, da se NČR opredeli do novinarskega prispevka, ker je po njihovem mnenju v njem kršen kateri izmed členov kodeksa. Razsodišče presoja samo o kršitvah, ki so predmet pritožbe. Ki jih torej uredniku, avtorju konkretnega prispevka ali oddaje očita pritožnik. Osredotočamo se zgolj na presojo spoštovanja profesionalnih standardov in ugotavljanje očitanih kršitev členov kodeksa, ter se nazorsko ne opredeljujemo. Novinarstvo temelji na pravici javnosti do obveščenosti, kodeks pa od nas zahteva točnost zbranih informacij, preverjanje, iskanje odzivov, dejstva, verodostojne vire, celovitost obravnave in še bi lahko naštevala. Postopek po katerem NČR deluje, je določen s pravilnikom, odločanje, ki temelji na poglobljenem in odgovornem delu, pa se lahko konča z razsodbo, če gre za člane društva ali sindikata, oziroma s stališčem, če se pritožba nanaša na avtorja, ki ni član. Novinarsko častno razsodišče deluje strokovno, neodvisno, nepristransko in transparentno. Naloga častnega razsodišča je podpora svobode govora in kakovostnega, profesionalnega ter odgovornega novinarstva. Evropska unija in Svet Evrope izpostavljata nujnost zaščite novinarjev in medijev pred nasiljem, pritiski, političnim vmešavanjem, in ob tem poudarjata pomembno vlogo neodvisnih novinarjev in kakovostnih, svobodnih medijev. Svet Evrope in EU spodbujata in podpirata tudi razvoj evropskega modela medijske samoregulacije, ki ga predstavlja in soustvarja tudi Novinarsko častno razsodišče. Ves demokratični svet se zaveda, da medijska samoregulacija, torej razsodišča, medijski sveti, varuhi in podobni organi temeljijo na ideji neodvisnosti medijev od nadzora oblasti. Ta svoboda pa pomeni tudi odgovornost medijev in zavezanost etičnemu novinarstvu. Regulacija, ki bi jo izvajala na primer vlada ali ministrstva, bi bila v nasprotju z medijsko svobodo. Novinarska skupnost si je za to postavila visoke profesionalne in etične standarde, po katerih deluje in opozarja tudi na kršitve, Javnost, ki potrebuje dobre medije in profesionalno novinarstvo, pa ima pravico tem organom posredovati pritožbe, ki so strokovno in odgovorno obravnavane. Torej javnost ima pravico posredovati pritožbe, če se jim zdi, da so v prispevku, na primer, kršeni členi kodeksa novinarjev. Samo regulativni organi s svojim delom poglabljajo zaupanje javnosti do novinarstva. Zavezništvo med novinarji in javnostjo moti predvsem tiste, ki bi radi medijem nataknili nagobčnike, jih pokurili in jim vsiljevali sezname obveznih, prepovedanih in nedotakljivih tem. Novinarsko častno razsodišče je dobilo vabilo na sejo komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kako zveneče ime, zaradi svojih odločitev, v katerih je ugotovilo in podrobno obrazložilo kršitve kodeksa novinarske etike. Pobudnik za sklic te seje s točko, ki ima prav srhljiv naslov, Nedopustni pritiski na medijsko poročanje o LGBTQ ideologiji in evtanaziji ter kršitve svobode govora in svobode vesti. Torej pobudnik nam očita, da z mnenji, ki jih javno objavljamo na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja, z mnenji, ki nimajo nobenih pravnoformalnih posledic, ki jim ne sledijo sankcije in za katere se novinarji in uredniki sami svobodno odločijo, ali jih bodo upoštevali ali ne, da torej z mnenji izvajamo pritisk in omejujemo svobodo izražanja. Te obtožbe so absurdne. In to še ni vse. Zdaj, politično telo, komisija državnega zbora izvaja represijo nad 11 ljudmi, ki smo izrekli in objavili svoje strokovno mnenje. NČR svojih odločitev ne komentira. Naše razsodbe in stališča so javno objavljeni z namenom, da v okviru novinarske skupnosti sprejemamo kritiko javnosti in odgovornost za svoje napake, sprožimo poklicne razmisleke in razprave, z njimi dvigamo kakovost novinarstva in izboljšujemo medijsko pismenost, kajti z javnostjo, ki loči medijsko in novinarsko zrno od plevela, ni mogoče manipulirati. Vsak novinar, ki je vreden tega naziva, razume dosledno spoštovanje novinarskega kodeksa kot svojo dolžnost. Novinar pri opravljanju svojega poklica, upoštevaje zakonodajo, spoštuje sodbe poklicnih kolegov in zavrača vmešavanje politike in vseh drugih. To je stališče Mednarodnega združenja novinarjev, največje novinarske organizacije na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1926. Ogorčeni smo zaradi tega sprevrženega obračunavanja z mediji in novinarji, zaradi nedopustnega političnega pritiska na Novinarsko častno razsodišče, in s tem tudi na kakovostno slovensko novinarstvo.

Vašemu vabilu sem se odzvala za to, da takole na kratko predstavim naše delo, pomen novinarske samoregulacije in da izrazim protest. Zdaj zapuščam sejo, ki se v demokratični družbi ne bi smela zgoditi.