Hvala za priložnost udeležbe na tej nujni seji.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni tudi vsi vabljeni! Vabim vas, najprej Državni zbor in člane komisije, da si ogledate najprej oddajo Obzorja duha TV Slovenija, na sporedu 17. septembra lani, preden preberete razsodbo Novinarskega častnega razsodišča, da sami presodite in spoznate resnico. Hvaležna sem, da sem z oddajo odprla v Sloveniji in v Državnem zboru tudi pravo razpravo o predlogu zakona o končanju življenja. S pomočjo oddaje ni konec, ampak začetek, da si prisluhnemo, poslušamo in slišimo.

Svoje delo opravljam profesionalno in etično, kvalitetno in pošteno, zavezana resnici in po vesti. Tako sem postopala tudi pri oddaji 17. septembra lani. Nisem ničesar naredila, s čimer bi kršila Kodeks novinarjev Slovenije, prav tako ne programskih standardov in ostalih dokumentov RTV Slovenija ter po novinarski pogodbi münchenskega standarda. Kot vedno sem tudi tokrat pristopala z dobrim namenom spoštovanja vseh povabljenih k sodelovanju, dostojanstva po vseh standardih, kodeksih, dokumentih in Ustavi Republike Slovenije, vključno z 39. in 41. členom. Preverite pri neodvisnih novinarskih inštitucijah, kako uspešno delam. Imate tudi možnost, da sami preverite preko priznanj za izredne televizijske dosežke, prejete že samo letos ali lani. Sem tudi v evropskem predsedstvu Svetovne organizacije medijskih strokovnjakov Signis in bom vedno zagovarjala človeka in njegovo svobodno odločitev ter me ni strah. Mislim, da tak način postopanja in obtožb, ki sem jih deležna, ni pravilen in ne normalen za demokratično in svobodno Slovenijo. Zato hvala predsedujočemu za besedo. Kot je že pojasnil predlagatelj v sami zahtevi za sklic te nujne seje, se nedopusten pritisk na medijsko poročanje o evtanaziji izraža v stališču Novinarskega častnega razsodišča, da pomenijo izjave zdravnikov, ki so po predlogu zakona predvideni za njegovo izvajanje, hude obtožbe za predlagatelje zakona. Konkretno je Novinarsko častno razsodišče za hudo obtožbo štelo izjavo doktorja Erika Breclja, pa bom zdaj nesramen, dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika ter izjavo raje vrnem licenco zdravniško, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prejeli bolnika za roko. Prvič, po mojem trdnem prepričanju huda obtožba ne more biti izjava, da kdorkoli zelo hitro pride do zdravnika. Kako je namreč lahko huda obtožba nekaj, kar je po ustavi naša človekova pravica do zdravljenja? Drugič: prav tako po mojem trdnem prepričanju huda obtožba ne more biti javno izraženo stališče zdravnika, da bo v primeru uveljavitve predloga zakona o evtanaziji uveljavljal ustavno zagotovljen ugovor vesti, ki ga tudi sami predlagatelji zakona o predlogu zakona izrecno predvidevajo. In tretjič, končno po mojem prepričanju huda obtožba, tudi ne more biti metaforična ugotovitev, da so med predlagatelji zakona tudi zdravstveni delavci, ki zaradi različnih vzrokov neposredno več ne zdravijo pacientov. Nadalje mi novinarsko častno razsodišče očita, da sem kršila novinarski kodeks tudi v delu, ker naj bi zamolčala informacije, ki so pomembne za razumevanje teme o evtanaziji, in sicer naj bi v oddaji zavrnila branje dela pisnega prispevka predlagateljev zakona, ki je po presoji častnega razsodišča vseboval pomembne informacije. Vendar pa po mojem profesionalnem prepričanju ne more biti pomemben vir informacij o predlogu zakona del pisnega prispevka, ki ga v oddaji pošlje zunanja piar služba predlagatelja, in ki ga niti sami predlagatelji niso šteli za pomembnega, saj ga niso vključili v obrazložitev predloga zakona. Prav tako po mojem prepričanju katerokoli verodostojno razsodišče ne more hkrati osebe, ki v pripravo prispevka ni bila neposredno vključena, spoznati za kršiteljico kodeksa, ki iz prispevkov ne dopušča izpuščanja pomembnih informacij o predlogu zakona, hkrati pa osebe, ki je sporni prispevek neposredno pripravila, oprosti te iste zahteve kodeksa. Zato na podlagi prejete razsodbe častnega novinarskega razsodišča, da sem kršila kodeks novinarjev Slovenije, ne morem priti do drugačnega zaključka, kot da članov razsodišča pri njihovi odločitvi niso vodile želja po zaščiti novinarske in uredniške svobode, temveč obratno, želja izvajati nedopusten pritisk nad novinarskim delom, pluralnostjo medijev, ki pomeni tudi sestavni del vladavine prava, ter nad ustavno zagotovljeno svobodo govora. Iz zgoraj navedenih razlogov je za to novinarsko častno razsodišče v mojih očeh izgubilo vso kredibilnost, sem se pa z namenom napredka človekove osebe in skupnega dobrega ter v duhu načela ločitve vzajemnosti med državo in verskimi skupnostmi, katerega del je po presoji Ustavnega sodišča prav sodelovanje med cerkvijo, ki ji pripadam, in laično državno službo, ki jo opravljam na javni radioteleviziji, pripravljena ponovno preizprašati o tem mnenju v drugačnih okoliščinah, in sicer želim ponovno preveriti, ali bo častno novinarsko razsodišče v obratni zadevi istih strank uporabilo enake kriterije presoje, kot jih je uporabilo v predstavljenem primeru.

Pred dvema tednoma je dnevnik Mladina namreč objavil članek, v katerem sem bila s strani predlagateljev zakona dejansko deležna hudih obtožb, in sicer so me predlagatelji zakona v članku obtožili, da kršim načelo ločenosti med cerkvijo in državo, ker naj ne bi bila pokorna posvetnemu uredniku verske oddaje, temveč verskim predstavnikom katoliške cerkve. Pri tem pa avtor članka Luka Vovk v zvezi s temi obtožbami od mene ni pridobil nobenega odziva. Avtor je v članku zamolčal tudi pomembno informacijo, kdo od zaposlenih javnih uslužbencev na RTV Slovenija je v skladu s cerkvenim pravom dejansko obljubil doživljenjsko pokorščino svojim verskim predstojnikom in kdo ne. Ker je v tem primeru torej novinar Mladine po navodilih predlagateljev novinarski kodeks kršil na enak način, kot so predlagatelji zakona očitali meni, bom z zanimanjem spremljala, ali bo novinarsko častno razsodišče tudi v tem primeru uporabilo enake vatle in avtorja Mladine Luko Vovka, spoznalo za odgovornega kršitve novinarskega kodeksa. Odločitev razsodišča v tem primeru pa bo zame pomenila lakmusov papir za oceno njegove bodoče profesionalne kredibilnosti. Hvala za poslušanje, razumevanje in za besedo.