Hvala, predsednik.

Dober dan vsem! Posebej lepo pozdravljam vabljene, ki so se odzvali našemu vabilu.

S sklicem seje ste prejeli tudi kar obsežno gradivo. In sicer zahtevo za sklic nujne seje komisije, v kateri pisno utemeljujemo v Poslanski skupini NSi, zakaj je nujno, ne samo vredno, ampak tudi nujno spregovoriti o, lahko rečem, dveh izstopajočih primerih: nedopustnega pritiska na svobodo govora, svobodo veroizpovedi, pluralnosti in še številne druge svobode, ki jih pričakujemo in želimo ohraniti v slovenskem medijskem prostoru in v naši družbi. Ne bom vsega bral, besedilo je obsežno in mislim, da ste ga vsi pozorno prebrali. Naj pa povzamem nekaj dejstev, ki so nas posebej spodbudila k temu, da o tem, o tej temi moramo odprto spregovoriti. O ideologiji, kot je LGBTQ, in evtanaziji se je po našem mnenju potrebno čim bolj odkrito pogovarjati. To sta dve temi, ideologija in tema evtanazije, ki sta pravzaprav trenutno s civilno družbenega prišli tudi na politično področje. Vidimo, da imamo poskuse spraviti recimo temo evtanazije na posvetovalni referendum 9. junija in s tem zasenčiti neko drugo volilno kampanjo. Ampak sta pa to dve taki pomembni temi, LGBTQ ideologija in evtanazija sta dve temi, o katerih družbenega konsenza ni. V Sloveniji družbenega konsenza glede teh dveh tematik ni in je potrebno čim bolj v medijskem prostoru, v družbi, v civilni družbi, v politiki odstirati, osvetljevati te teme iz različnih zornih kotov. Dejstvo pa je, in to vam bo lahko vsak pravnik povedal, da je evtanazija in pomoč pri samomoru po trenutni slovenski zakonodaji kaznivo dejanje. Ker je človekovo življenje nedotakljivo po ustavi, tudi po Kazenskem zakoniku, je evtanazija ali pomoč pri samomoru tudi kaznivo dejanje. Mi pa bomo celo o tej temi glasovali na referendumu.

Zelo sporno se nam zdi v Novi Sloveniji, da je Novinarsko častno razsodišče v marcu in v aprilu v dveh primerih razsodilo, da sta urednica in voditeljica verske oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, sestra Romana Kocjančič in novinar slovenskega katoliškega tednika Družina Rok Blažič, kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Blažič se je na tnalu znašel zaradi sklopa objavljenih prispevkov o spreminjanju spola med mladimi, sestra Romana Kocijančič pa zaradi prispevka Ali sem res odveč? ob Predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v oddaji Obzorja duha na TV Slovenija Ena 17. septembra lani. Ironija je, da po definiciji ali pa samo definiciji poslanstva novinarskega častnega razsodišča, to piše na njihovi spletni strani, je novinarstvo bistveno za delovanje demokracije. Hkrati pa imajo novinarji pri zbiranju in posredovanju informacij veliko odgovornost in naloga Novinarskega častnega razsodišča je zaščita svobode govora ter kakovostnega in odgovornega novinarstva. Oba imenovana novinarja sta bila procesirana na Novinarskem častnem razsodišču po prijavi dveh zasebnih prijaviteljev. Prvo, sestro Romano Kocjančič, je prijavila Srebrna nit, drugega, gospoda Roka Blažiča, pa je prijavil Tim Prezelj, fizična oseba. In Novinarsko častno razsodišče je pravzaprav, lahko rečem, procesiralo brez upoštevanja sodobnih ali pa najsodobnejših pogledov na svobodo govora, svobodo medijev, svobodo veroizpovedi, na pravzaprav to, kar imajo zapisano v svojem osnovnem poslanstvu, da je glavna naloga Novinarskega častnega razsodišča zaščita svobode govora ter kakovostnega in odgovornega novinarstva. Novinar Rok Blažič je že tudi v medijih očitke zavrnil kot neutemeljene. Predsednik, ti boš kasneje prebral še njegovo izjavo. Poudaril je, da se zaveda kompleksnosti tematike, to, kar v Novi Sloveniji izpostavljamo, ki jo je na omejenem prostoru, medijski prostor je vedno omejen, izredno težko celovito predstaviti, izjemno težko. "Ne pri sogovornikih in ne pri meni," to zdaj njega citiram, "ne gre za negativen odnos do oseb, ampak za kritičen pogled na določene prakse in prepričanja. Navsezadnje je iz odgovorov sogovornikov razvidna skrb za ranljivo skupino ljudi, to je za mlade v obdobju, ko se jim šele oblikuje spolna identiteta." (Konec citata.) Tako je pojasnil Blažič. V Novi Sloveniji delimo to mnenje. Vsak razvojni psiholog vam bo povedal, kdaj so občutljiva obdobja za spolno identiteto, kdaj so občutljiva obdobja za neke druge mejnike v otrokovem ali mladostnikovem razvoju, in to je ključno. To je ključno, zaradi česar smo tudi bili spodbujeni, da zahtevamo to nujno sejo. Novinar je sam povedal, da ne gre za negativen odnos do oseb, ampak za pogled na določene prakse in prepričanja. In če imaš o nekem pojavu, kot je LGBTQ ideologija, ki marsikdaj vedno večkrat, žal, mladostnike, otroke, posiljuje - oprostite temu grobemu izrazu - z vsebinami in odločitvami, ki niso sploh primerne za njihovo raven telesnega, duševnega, duhovnega razvoja, potem smo dolžni se tem ideologijam in takim praksam tudi upreti. In danes smo tu tudi zato, da povemo, da ne bomo mirno sprejemali takih grobih kršitev svobode govora in možnosti, da vsak v skladu s svojim prepričanjem, pa ne gre samo za veroizpoved, ampak s svojim prepričanjem iz različnih zornih kotov osvetli določene pojave, ki so v družbi. Mar ni to pravzaprav želja in dolžnost vsakega od nas? Pa zdaj ne govorim za politiko, ampak vsakega kot člana te družbe. Zato želimo tudi izpostaviti oziroma smo izpostavili danes to temo, da sporočimo tudi tema dvema novinarjema, ki sta bila procesirana, verjamem, kot poskusna zajčka, zato da malo poskusimo, kako se bodo odzvali. Če bi se ustrašili, potegnili nazaj, bi lahko prosekutorji dosegli svoje. Ampak se ne bomo, se ne bomo potegnili nazaj in bomo o teh zadevah javno in odprto govorili.

Zadeva glede prispevka o evtanaziji sestre Romane Kocijančič je še bolj široko znana, a mislim, da že samo zase govori dejstvo, da naj bi šteli v slabo to, da je pač spustila v prispevek izjavo eminentnega zdravnika doktorja Erika Breclja, ki je izjavil v več medijih: "Raje vrnem zdravniško licenco, kot da bi izvajal evtanazijo, če bodo tako daleč šli." Poglejte, mislim, da to izjavo smo večkrat videli v različnih medijih. Poudarjam pa, v obeh primerih teh dveh novinarjev gre za verski medij in versko oddajo na javnem mediju, torej gre za versko oddajo in verski medij; Družina se samodeklarira kot slovenski katoliški tednik, Obzorja duha pa je verska oddaja. In mislim, da s tega vidika so dolžni predstaviti tudi vidik, ki jim ga njihovo vrednostno stališče povzema. S poudarkom, nič proti dostojanstvu vseh teh oseb, nič, ampak o pojavu, o družbenem pojavu, so pa dolžni celovito spregovoriti.

V Novi Sloveniji se zavzemamo za manj omejevanja svobode izražanja in več svobode izražanja. Torej, manj omejevanja, več svobode. Ker ima omejevanje svobode izražanja resne posledice, mora biti zelo omejeno in ga je mogoče upravičiti le pod ozko opredeljenimi in strogimi pogoji, ki jih določa zakon, ki tudi sam velja za zakonitega po mednarodnem pravu. To je zelo pomembno. 3. maja smo praznovali svetovni dan svobode medijev. Poslušajte to, ta podatek. Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja letno objavlja indeks medijske svobode. Slovenija leta 2023 zaseda 50. mesto, še leta 2020 je bila Slovenija na 32. mestu, leta 2021 pa na 36. mestu. Nazadovanje Slovenije na indeksu medijske svobode nakazuje, da je svoboda izražanja ironično pod vodenjem Vlade s strani Gibanja Svoboda danes bolj kot kdajkoli prej ključnega pomena za vse druge človekove pravice in odločilno prispeva k oblikovanju prihodnosti pravic. Po našem mnenju sodba Novinarskega častnega razsodišča predstavlja diametralno nasprotje temeljnega novinarskega dela, ki bi moralo stremeti k odprti razpravi glede teme, za katero v slovenskem medijskem prostoru prevladuje izrazito samo en prikaz. In v Novi Sloveniji skupaj s številnimi drugimi v naši družbi ne bomo pristajali na to, da je samo večinski prikaz edini pravi. To, da si del mainstreama, ne pomeni, da imaš ti prav. Ti si pač se odločil zagovarjati en pogled, en vidik, eno izbiro, ampak vsi drugi, ki imamo ali pa imajo drugačne poglede, imajo tudi legitimno te drugačne poglede.

Predsednik in vsi ostali, spoštovani! Predlagali smo tri sklepe v sprejem po opravljeni razpravi. Upam, da bomo razpravo izvedli dobro, da bomo šli v smer tega, da se ohrani in obrani svoboda govora, da bomo dali glas tudi tistim, ki so izrazito napadeni zaradi svojih verskih, osebnih, svetovno nazorskih prepričanj, da bomo njih zaščitili. To nenazadnje je naloga Državnega zbora in Komisije za peticije. Predlagamo pa tri sklepe. In sicer, prvi sklep, da predlagamo Vladi, torej Komisija predlaga Vladi Republike Slovenije, da zaščiti svobodo medijev, pluralnost medijev in uredniško neodvisnost v Sloveniji. Drugič, Komisija predlaga Ministrstvu za kulturo, da pri pripravi Predloga zakona o medijih ustrezno dopolni ustavno sporne člene, ki omogočajo arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora in ki posegajo v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin. In tretji sklep, ki ga predlagamo v glasovanje po razpravi: Komisija predlaga Varuhu človekovih pravic, da posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v navedenih dveh zadevah, ki ju je obravnavalo Novinarsko častno razsodišče.

Toliko zaenkrat. Hvala.