Lep pozdrav! Upam, da se slišimo. Jaz sem Brina Sotenšek iz Skupine za Savo. To je neformalna skupina, ki združuje več organizacij, iniciativ, posameznikov v želji, da ohranimo, kot so že tudi povedali predhodniki, te zadnje koščke prosto tekoče reke. Jaz bi mogoče čisto za uvod razmišljanje. V Sloveniji 90 odstotkov energije iz OVE pridobimo samo iz hidroelektrarn, kar pa menim, da ni ravno pametno, tako z vidika varstva narave kot tudi z vidika varnosti. Namreč, v bistvu mi stavimo vse na enega konja. In sedaj javno dostopni podatki ARSO kažejo, da se skupna količina vode v vodotokih skozi leta zadnja desetletja zmanjšuje, ne povečuje. Povečujejo se samo konice, visoko in nizko vodne, skupna količina vode pa ne. Kakšna je torej prihodnost hidroenergije?

Druga stvar pa, menim, da bi bilo potrebno rabo naravnih virov uravnotežiti. Vemo, da elektriko vsi potrebujemo, vendar da naredimo čim manj škode okolju, je fajn iz vsakega vira. Torej nekaj dobiti, ne se skoncentrirati samo na eno. Prav tako pogrešamo več govora o varčevanju. Vemo, da naravni viri niso omejeni, niso neomejeni, žal tako je in ne moremo jih porabljati v neskončnost. Kje so neki učinkoviti varčevalni ukrepi? In pa kar se tiče Save, ne, zakaj se ne strinjamo z novimi elektrarnami. Če bi bila Sava prazna, bi rekli: seveda, imejmo kakšno hidroelektrarno, saj rabimo elektriko, ampak na Savi, Sava še ni še neobremenjena reka, na njej imamo že osem velikih pregrad, čez 200 malih hidroelektrarn v porečju in sprašujemo se, kdaj bo dovolj, kdaj se bomo ustavili tako, kot če smo sladkosnedi, pa gremo v trgovino, ne kupimo vseh čokolad, ki jih vidimo, ker vemo, da ni to dobro za nas. Jaz tako vidim tudi tukaj. Enkrat se bo pač treba ustaviti, v naše dobro tudi in seveda v dobro okolja. In kot so kolegi rekli, ne manjkajo neke neodvisne raziskave. Kakšen vpliv imajo že obstoječe elektrarne na reko Savo? Tega nimamo. Drugi problem je tudi, kar velja na splošno, da si investitorji pri nas sami plačujejo presojo vplivov na okolje in monitoringe, ne samo pri hidroelektrarnah, to je splošna praksa, to seveda ni v redu. Jaz mislim, da absolutno se to mora spremeniti in sama sem bila več let tudi zaposlena na Zavodu za ribištvo. Ta zavod je več kot desetletje spremljal stanje Spodnje Save pred in po izgradnji hidroelektrarn, delal monitoringe in rezultati so pokazali zelo negativne vplive, od tega da so številne domorodne in zavarovane vrste rib v upadanju, da so se v bistvu drstišča na produ in pesku so uničena, na rastlinah so se še ohranila, ampak je problem, ker se na igrah nalaga muljem in ker voda niha zaradi obratovanja, potem pregrevanje vode, sprememba kisikovega režima. In kot primer bi navedla, letos marca smo zabeležili obsežen pogin rib na drsti pod pregrado Brežice, to je, saj verjetno tisti, ki ste iz Posavja poznate, brzice pri Mostecu. Ribe so prišle na drst, voda je zelo hitro padla, v 20 minutah, ker se je pač začela zadrževati nad pregrado, jaz ne vem kaj bi lahko bil drug razlog, in je prišlo do masovnega pogina rib in iker. Zato menimo, dajmo optimizirati delovanje elektrarn, ki jih imamo, ne da razmišljamo o novih.

Mogoče še tudi to, dostikrat se očita, da smo samo nevladniki neki aktivisti proti Mokricam, ali pa kar proti hidroelektrarnam. To ne drži. Zavod za ribištvo Slovenije je 8. marca 2021 izdal negativno mnenje za gradnjo Hidroelektrarne Mokrice, to je javni nosilec urejanja prostora, vendar je bil kmalu po tem poklican na zagovor na MKGP in po tem zagovoru se je mnenje čudežno spremenilo v pozitivno v roku 11 dni. Ker pod to mnenje ni želel biti podpisan noben strokovnjak, je podpisan samo direktor, in to pozitivno mnenje, pod katerega ni podpisan noben strokovnjak iz katerega so izginili vsi strokovni argumenti, ki je bilo na zelo sporen način pridobljeno, se zdaj v postopku šteje kot relevantno in kakor da imamo zdaj soglasje javnih zavodov. Tudi nekateri ugledni slovenski znanstveniki so avgusta 2022, v javnem pismu, ki je tudi v Delu še zmeraj dostopno, izrazili nasprotovanje gradnji HE Mokrice, to so bili z Nacionalnega inštituta za biologijo, in zahtevali razveljavitev odločbe o prevladi javne koristi, predlagali so pa tudi alternativne rešitve, vendar tudi to je naletelo na gluha ušesa. Če govorimo o javnem interesu, ali vemo, kaj je javni interes. Reke so naše naravno skupno javno dobro. Ali smo kdaj javnosti predstavili pro in kontra argumente, da bi vedeli, kaj je sploh javni interes?

Glede umeščanja malih hidroelektrarn, bi pa rada kot razmišljanje glede na to obstoječe stanje. Vidim problem, vidimo na terenu kot so že, ne vem kdo je že omenil, da prihaja do kršitev obveznosti v vodnem dovoljenju, da ljudje, seveda ne vsi, nekateri pa vzamejo preveč vode na turbine, premalo vode pustijo v potoku. Ena stvar seveda je, da nekateri pač to delajo zaradi denarja, verjamem pa, da mnogi zato, ker preprosto ne vedo, kako naj te pretoke sploh izmerijo. Kako izmeriti ekološko sprejemljiv pretok, če nisi vodar. Jaz tudi ne bi znala. Zato bi bilo potrebno lastnike malih hidroelektrarn o tem tudi ustrezno izobraziti in to pojasniti.

Druga stvar je problem delovanja okoljske inšpekcije. Sami so že večkrat povedali, da nimajo pristojnosti za merjenje pretokov, kar pomeni, da ne morejo dokazati, da nekdo krši, torej da ne spoštuje ekološko sprejemljivega pretoka. In pa, tudi glede obstoječe uredbe o ekološkem pretoku bi dodala, da bi si želeli revizijo, uredba je stara 15 let. Računa se ta pretok na podlagi nizkih pretokov, kar pomeni, tudi če ga ljudje spoštujejo je v strugi večino leta še vedno nek nizek pretok, ki ni optimalen, ki ne predstavlja niti približka naravnega stanja.

Za zaključek bi pa še omenila študijo, ki jo je izdelalo podjetje Aquarius, nekateri ga poznate, oni delajo tudi okoljske presoje. Naredili so analizo umeščanja MHE z vidika narave. In poudarili, da je potrebno najprej sanirati obstoječe male hidroelektrarne, preden se pogovarjamo o novih, da je pomanjkanje nadzora na terenu, kaj se dogaja, da prihaja do neupoštevanja ekološko sprejemljivega pretoka in da so že zdaj male hidroelektrarne, jih je kar 64 procentov, tam, kjer z vidika narave ni najbolj primerno. Zato predlagamo namesto, da se pogovarjamo o novih, osredotočimo na sanacijo obstoječih hidroelektrarn. In pa seveda na varčevanje z energijo, o katerem nikoli nič ne slišimo. In še zadnji stavek, obnovljiva je samo voda, reka pa ne in tega upam, da se lahko vsi zavedamo. Pa najlepša hvala za pozornost.