Dober dan! Jaz sem Urša Koce iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pozorno spremljamo prizadevanja Slovenije, pa tudi drugih evropskih držav v boju s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami ter krizo biotske raznovrstnosti s svojim delom v okviru svojega poslanstva k blaženju te krize tudi aktivno prispevamo. Ob tem pa zagovarjamo stališče, da se je s podnebno in biodiverzitetno krizo treba spoprijeti vzajemno, saj sta med seboj prepleteni, pogosto zahtevata skupno akcijo in so rešitve za eno in drugo nemalokrat iste. Enako skupno stališče sta nedavno zavzela tudi medvladna odbora za podnebne spremembe IPCC in biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve IPBS. Eden od ciljev podnebne politike v Evropski uniji so seveda tudi prizadevanja za večji delež energije iz obnovljivih virov. Ta prizadevanja načeloma pozdravljamo, vendar zagovarjamo, da je pri razvoju obnovljivih virov energije treba slediti načelu, da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem, tako imenovano načelo do no significant harm in je zato treba upoštevati tudi cilje ohranjanja narave oziroma biotske raznovrstnosti, upoštevati je treba vse predpise in načela umeščanja objektov v prostor ter opustiti načrtovane posege, pri katerih se prekomernim škodljivim vplivom na naravo ni mogoče izogniti. Posegi v okolje, ki imajo prekomerne vplive na naravo, se ne nazadnje odražajo v slabitvi ekosistemskih storitev, od katerih je odvisna dobrobit celotne družbe, nekatere od teh storitev tudi neposredno prispeva prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. In kot nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, v Dopsu zagovarjamo ta javni interes tudi pri umeščanju OVE v prostor. Hidroelektrarne sicer deklarativno sodijo med obnovljive vire energije, ampak ne prispevajo k trajnostnemu razvoju. Kot namreč kažejo raziskave in trendi zadnjih desetletij, lahko prispevajo k povečanju toplogrednih plinov v ozračju, predvsem pa imajo uničujoč vpliv na biotsko raznovrstnost, s tem pa tudi na številne ekosistemske storitve, ki so zastonjsko jamstvo za dobrobit naših skupnosti. V Evropski uniji je načrtovana izgradnja več kot 5 tisoč 500 novih hidroelektrarn, te so, kot vemo, načrtovane tudi v Sloveniji, prednostno na Savi, izrecno pa gradnje hidroelektrarn doslej še ni bila izključena na nobeni slovenski reki, pri čemer pa kumulativni vplivi obstoječih in načrtovanih objektov, hidroenergetskih objektov na slovenskih rekah nikoli niso bili ocenjeni. Glede na slabo ohranitveno stanje številnih rečnih vrst, med katerimi so tudi vrste varovane z evropsko zakonodajo, so ti vplivi skupaj z ostalimi posegi v rečne ekosisteme prekomerni že sedaj. Hidroelektrarne, vključno z malimi in pretočnimi sistemi, negativno vplivajo na rečni tok in morfologijo rečne struge, transport sedimentov, proces erozije, selitve rib, habitate ptic in drugih vrst ter intersticivno favno, če naštejemo le nekaj neposrednih vplivov na naravo. Sprememba rečnega ekosistema je zaradi izgradnje hidroelektrarne praviloma tako bistvena, da negativnih vplivov takšnega posega niti ni mogoče zadostno ublažiti. Eden bolje dokumentiranih primerov spodletelih poskusov izvedbe nadomestnih habitatov in omilitvenih ukrepov v Sloveniji, je hidroelektrarna Brežice, kar smo v DOPS utemeljili v strokovni študiji, ki smo jo opravili po začetku obratovanja te hidroelektrarne. Naslov študije je HE Brežice, Obljube in realnost, pregled realizacije obljubljenih nadomestnih habitatov in omilitvenih ukrepov študija je dostopna na spletu v slovenskem in angleškem jeziku. Podobno bi usodo zdaj še relativno dobro ohranjenih odsekov Save zapečatile tudi HE Mokrice in načrtovane hidroelektrarne na srednji Savi. Ti objekti bi tudi trajno onemogočili obnovo savskega rečnega ekosistema, kar je v nasprotju tudi z evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Onemogočile bi pa tudi uvedbo na naravi temelječih rešitev za zmanjševanje poplavne ogroženosti.

Še samo kratek zaključek. V času, ko vse bolj razumemo prepletenost podnebne in biodiverzitetne krize ter ključno vlogo ohranjenih ekosistemov za spopadanje z vse bolj ekstremnimi učinki podnebnih sprememb v okolju, si nadaljnje degradacije naših rek po našem mnenju v razvojni perspektivi Slovenije preprosto ne smemo zamisliti. Hvala.