Govor

Matevž Frangež

Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice Odbora za gospodarstvo Državnega zbora!

Na kratko bom predstavil predlog stališča Republike Slovenije k tej točki. Torej gre za sporazum o razlagi in uporabi Pogodbe o energetski listini med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami. Pogodba o energetski listini je večstranski trgovinski in naložbeni sporazum, ki se uporablja za energetski sektor. Podpisnice omenjene pogodbe so poleg tretjih držav tudi Evropska unija, Euratom in države članice Evropske unije. Za razumevanje te materije in razlogov zaradi katerih imamo danes pred sabo sporazum, je potrebno razumeti, da je bila Pogodba o energetski listini podpisana pred Lizbonsko pogodbo in torej tudi pred pristopom Slovenije k Evropski uniji. Z lizbonsko pogodbo se je namreč s pogodbo o delovanju Evropske unije določilo, da kako se urejajo spori med državami članicami. Tukaj pa imamo drugo pogodbo, Pogodbo o energetski listini, ki predvideva drugačen način razreševanja sporov med državami podpisnicami in pravzaprav ena pogodba in druga pogodba nista v medsebojnem skladju.

Republika Slovenija je po neuspeli modernizaciji Pogodbe o Energetski listini odstopila od te pogodbe, odstop pa bo začel učinkovati 14. oktobra 2024. Določbe o reševanju naložbenih sporov bodo pa na podlagi tako imenovane sunset klavzule, torej klavzule o podaljšanju veljavnosti za Slovenijo, veljale še 20 let po odstopu, kar pomeni, da so v tem obdobju še vedno mogoči naložbeni spori na podlagi pogodbe o energetski listini. V skladu s pravom EU naložbeni spori znotraj EU na podlagi pogodbe o energetski listini torej niso mogoči. Sodišče EU je o tem odločilo v sodbi Comstroj? Ne glede na to pa v praksi še vedno prihaja do takšnih arbitražnih sporov, pri čemer arbitražni tribunali na podlagi pogodbe o energetski listini niso vezani upoštevati sodb sodišča EU. Zato so se države članice EU in evropska komisija odločile poiskati pravno formalno rešitev, ki bo sprejemljiva tudi za arbitražne tribunale, v ta namen pa je tudi oblikovan sporazum, ki ga danes predstavljamo in kateremu predlagamo stališče Republike Slovenije. S tem sporazumom so se države članice EU euratom in Evropska unija dogovorile, da med njimi arbitražna klavzula, torej člen 26 pogodbe o energetski listini in klavzula o podaljšanju veljavnosti, tako imenovana, torej sunset klavzula v 47. členu Pogodbe o energetski listini ne velja. Sporazum ne posega v odnose z drugimi pogodbenicami Pogodbe o energetski listini. Torej, poenostavljeno povedano bi lahko rekel, da se je del pogodbenic Pogodbe o energetski listini odločil, da vzpostavi drugačen režim razreševanja medsebojnih sporov in sicer tako, kot je to skladno s Pogodbo o delovanju EU. Ti dve klavzuli tako ne moreta imeti pravnih učinkov v razmerjih znotraj EU, tudi če država članica, kot je to v primeru Slovenije, odstopi od Pogodbe o energetski listini bodisi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, bodisi po začetku veljavnosti tega sporazuma. To je za Republiko Slovenijo pomembno kot tudi še posebej za tiste države članice EU, ki so se enako kot Slovenija odločile odstopiti od pogodbe, gre za Francijo, Nemčijo, Poljsko, Luksemburg ali pa še to nameravajo, takšno namero izraža denimo Portugalska. Ta sporazum torej zagotavlja dodatno argumentacijo za uveljavljanje ugovora pristojnosti v arbitražnih sporih, torej tudi v odprtih postopkih, ki tečejo, kjer je bilo že seveda doslej mogoče uporabiti argument o nepristojnosti, torej o vezanosti na pogodbo, o delovanju EU in načinu razreševanja medsebojnih sporov, s tem pa se to določilo prinaša tudi pred arbitražne tribunale.

Posledično to pomeni, da bi se arbitražni tribunali v sporih znotraj EU na podlagi Pogodbe o energetski listini morali izreči za nepristojne ne bi smeli izdati arbitražne odločbe oziroma se le te ne bi smele izvršiti v Evropski uniji. Slovenija ima torej interes, da se sporazum sklene s predlaganimi vsebinskimi elementi, zato podpiramo njegov podpis in sklenitev v imenu EU in Euratom kot tudi podpis v imenu Republike Slovenije. EU je v teh zadevah, v trgovinskih razmerjih kot veste, ima izključno pristojnost, za to je tudi sama po sebi pogodbena partnerica. Tako, da sprejemamo na nek način to stališče dvostopenjsko kot soodločevalci skupne evropske odločitve in hkrati kot sprejemanje suverene odločitve Republike Slovenije v delu, torej našega položaja podpisnice pogodbe o Energetski listini, ki nas bo še, torej, ki nas bi še sunset klavzula zavezovala 20 let. Glede na to, da je pot do začetka veljavnosti sporazuma vezana na zaključek ratifikacijskih postopkov je tudi pripravljena rešitev za prehodno obdobje v obliki politične deklaracije z identično vsebino kot jo ima sam sporazum, Slovenija pa podpira tudi podpis takšne deklaracije kot izraza volje držav pogodbenic tega sporazuma, ki v bistvu začnejo učinkovati hitro, tudi pred potekom ratifikacijskih postopkov samega sporazuma.

Tukaj sem seveda za morebitna vprašanja. Ker o tej stvari ne vem veliko, bom prosil za pomoč vodjo sektorja za trgovinsko politiko na našem direktoratu za notranji trg, gospo Tatjano Košir.