Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Cenjene poslanke, cenjeni poslanci in ter vsi ostali vabljeni gostje, prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Na začetku morda bi se samo navezala na županove misli in besede, da je tukaj kmetijstvo in podeželje eno izmed najrazvitejših, bi si želela v prihodnje, da lahko v tej smeri pričnemo zagotavljati razvitost tudi v ostalih predelih Slovenije in da na Ministrstvu za kmetijstvo je pozornost za razvoj kmetijstva in za pomoč vsem sektorjem enako vredna, enako pomembna in to bi želeli vedno poudariti, zato se vedno znova radi vračamo v vaše konce.

Sam sklic seje s tematikami, ki so izredno pomembne, smo na Ministrstvu za kmetijstvo, vzeli kot zelo dober korak tudi samega odbora in pobuda, da se o problematiki o zaščiti naših pridelkov pričnemo nekoliko resnejše pogovarjati s širšo javnostjo na način, kot je predlagatelj opisal, kakšne ukrepe imamo v tem trenutku skozi zakonske predpise oziroma tudi v sklopu državnih pomoči in kako sektorju pomagamo, ko pride do naravne nesreče. Ne bi se ponavljala, v tem primeru morda nekoliko za začetek bi se dotaknila letalske protitočne obrambe, ki je v tem trenutku tudi aktualna in za katero sem se na ministrstvu odločila, da se nadaljuje v enakem obsegu in v enaki podpori kot je bilo to do sedaj.

Kaj, glede na strokovna mnenja bodisi Ministrstva za zdravje in ostalih strokovnjakov na tem področju, kjer ni konkretne opredelitve, ali je učinkovita ali ni učinkovita taka zaščita in obramba proti toči, je bilo stališče ministrstva, glede na to, da v zadnjih desetletjih, kar podatki pričajo, smo se nekoliko premaknili in zaščitili tudi določena območja z obrambo, s protitočno obrambo, zaščito in tudi mrežami, pa vendar še veliko premalo in prihaja do naravnih nesreč vse pogosteje, zato na ta način, kaj je pa z mojega gledišča in stališča opredeljevanja ali nadaljujemo z ukrepom bilo ravno iz tega vzvoda.

Urejeno imamo področje na enem območju Slovenije, dokler ne pridemo do konkretnejših korakov in premikov na tem področju, ostajamo na stališču, da smo ukrep podprli, kajti v primeru, da se nam zgodi naravna nesreča in neurje s točo, kar je v preteklem letu bilo še kako izpostavljeno in naredilo veliko, veliko škode v naši državi, si nisem na tej točki prevzemala odgovornosti, da bi lahko ukrep prekinila glede na stališča strokovnjakov, kjer se ne opredeljujejo o sami škodljivosti ali pa učinkovitosti in na ta način, ja, kot je bila politična odločitev nekoč, je ta politična odločitev ostajala tudi danes, ravno zaradi resnosti problemov in ravno zaradi situacij in dogodkov, ki so se nam zgodili v preteklem letu, natančneje v avgustovskih poplavah.

Sistemske ureditve od leta 2015, ko se je protitočna, letalska protitočna obramba pričela, sistemske ureditve zakonskega predpisa nikoli ni bilo. Na to nas opozarjajo tudi službe Vlade za zakonodajo. Tega se zavedamo in ravno ob samem podaljšanju ukrepa smo si na Ministrstvu za kmetijstvo prevzeli odgovornost in prizadevanje, da bi do prihodnjega podaljšanja ukrepa zagotovili tudi konkretne zakonodajne predpise in zakonodajne akte.

Iz vsega kar sem sedaj navedla, bi pa rada poudarila tudi, da je to sistemska rešitev, obramba pred točo je mnogo, mnogo širša in ni samo v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo. Ravno zato smo pozvali tudi ostala resorna ministrstva, ki se jih tematika dotika Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zdravje naj posredujejo svoja stališča glede izvajanja letalske obrambe pred točo v Sloveniji, ker je problematika toliko širša in toliko razširjena medresorsko, se bomo morali tudi znotraj ministrstev in navsezadnje v medresorskih usklajevanjih dogovarjati.

Do danes imamo stališče Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za zdravje, da aktivnosti ne podpira Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za infrastrukturo. Podpirajo oziroma ne nasprotujejo ukrepom, sredstev za te namene pa nimajo. Toliko, morda samo še za nekoliko širši oris, kakšna so tudi stališča samega ministrstva.

Če gremo korak naprej, kako aktivnost, da začnemo delovati tvorneje na področju zavarovanja pridelka pred naravnimi nesrečami, smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, gozdarstvo in prehrano se na zadnjem sestanku tudi z nevladnimi organizacijami dogovorili za operativni sestanek na področju sistemskega urejanja in prevetritve načina izplačevanja škod. Nam se v tem trenutku dogaja, da ja, podpiramo skozi subvencije, pa tudi na način, kot gledajo kmetje, še veliko, veliko premalo je takih podpor, da bi lahko imeli boljši ekonomski položaj, na drugi strani pa izplačujemo znatne številke in je to velik finančni vpliv za naš državni proračun, ravno zaradi tega ker, nekaj let nazaj smo se lahko pogovarjali o podnebnih spremembah še v pretekliku, to je trenutno naša realnost, to so redni dogodki, to niso enkratne naravne nesreče in ravno zato menimo, da sistem, ki ga trenutno imamo, ne deluje več, je neučinkovit, ne finančno dovolj podporen. Po popisu samih škod, bodisi v tem primeru po toči ali pa po ostalih naravnih nesrečah, suša nas pesti od zadnjih deset let praktično skoraj vsako leto. V lanskem letu pa neurja s točo po ocenjeni škodi so bila v vrednosti okrog 44 milijonov, do danes pa še ni znanega podatka, zato ker izplačila se niso še zaključila, tako da v kratkem bo tudi Ministrstvo o tem poročalo.

Ravno zaradi tega moramo imeti stabilen vir financiranja, ker na koncu tudi, ko dobijo kmetje sama izplačila po naravnih nesrečah. Velikokrat poslušamo o tem, da to še vedno ni dovolj, da to še vedno ne pokrije proizvodnih stroškov ali pa izpada, ki so ga imeli, in da je to nestabilno možnost delovanja posameznih kmetij, morda nekaterih, ki so tik na robu ugašanja, to potem sigurno privede do tega, da take kmetije na koncu ugasnejo, ker to prekine njihov denarni tok in finančno poslovanje, take kmetije, ki so pa še relativno stabilne, morda eno leto, še nekako uspejo splavati iz finančnih zagat, v prihodnjem letu, če se jim škodni dogodek ponovi, je pa vprašanje, kaj se s tako kmetijo zgodi.

Zato naj še enkrat poudarim, da razpravo, ideje, zasnove, nekaj je bilo debate tudi že v preteklosti s strani nevladnih organizacij, ravno zato želimo, da pridejo na ministrstvo in da nam predstavijo, kako so v preteklosti predlagali sistemske spremembe. Na ta način bomo to budno spremljali tudi z delovno skupino, ki je, ki bo opremljena s strokovnimi vsebinami in strokovnimi sodelavci, ravno tako s predstavniki kmetijskih organizacij in predvsem bi rada na koncu še poudarila, da tudi nov strateški načrt in vse subvencijske kampanje tečejo ravno tudi v smeri, zaščite zavarovanja pridelkov nekako na ta način, da spodbujajo v investicije, ko se prijavljajo kmetje na javne razpise oziroma na subvencije, morda samo tri, ki gredo v tej smeri, pa verjamem, da bo to finančna injekcija morda še krepko, krepko prenizka, pa vendar, Ministrstvo za kmetijstvo bo poskušalo oziroma ne poskušalo, če se bolje izrazim, bo dajalo veliko, veliko pozornosti, da lahko namenimo še veliko več sredstev, v kolikor bo interesa iz terena. Vemo sami, da lahko spodbujamo, lahko usmerjamo, lahko pomagamo, prisiliti pa ne moremo, da se pridelovalci odločajo za take ukrepe, kot smo že slišali. To so velike investicije, pa vendar je to naša prihodnost oziroma sedanjost in realnost. Zato samo po naslovih, v kolikor vas bo kasneje zanimalo še vsebinsko, nekoliko več, bom predala tudi svoji sodelavki, direktorici Direktorata za kmetijstvo, besedo, tri intervencije, intervencije, naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Intervencija je težka 56 milijonov, potem imamo naslednjo intervencijo, kjer lahko kandidirajo v okviru 4 milijonov za naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij in 40 milijonov je namenjenih v kampanji petih let, intervencija naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, vzporedno pogojeno, v kolikor se investira v zaščito pridelka. Na ta način se lahko kandidira na razpise.

Ministrstvo je v tej luči, ob zavedanju problematike pripravljalo tudi vsebinske razpise. Verjamemo, da je lahko še veliko, veliko manevra, kjer se lahko prilagodimo in popravljamo, bodisi razpise, bodisi pomoči, pa vendar se moramo res zavedati, da bo potrebna sprememba. Verjamem, da ne bo izkazanega najbolj optimalnega zadovoljstva. Ob vsaki spremembi se nam tudi zgodi, da nam teren odreagira v določenih trenutkih morda negativno, pa vendar jaz mislim, da tudi politika, da je izkazala danes željo po taki razpravi, da je to zelo, zelo pomembno in da se moramo na glas pogovarjati in poiskati rešitve.

Hvala.