Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi, vsi vabljeni gostje!

Dobrodošli tukaj v Puconcih, v bistvu v Prekmurju na pragu Goričkega. Jaz sem vesel, da ta odbor res poteka na terenu, da se lahko tudi kasneje živo prepričate kako to izgleda, s kakšnimi težavami se soočamo in ena od izzivov je definitivno protitočna zaščita, sploh v mesecih, ki prihajajo. Torej toče, suše in zmrzali so pojav, ki slovenske kmetovalce vsako leto prikrajša za pridelke. V Sloveniji je nevarnost pojava neurij s točo velika, v zadnjih nekaj letih kar ogromna in tudi večkrat se ponavlja. Neurja vsako leto najbolj prizadenejo prav kmetovalce, ki zaradi uničenih pridelkov največkrat potrebujejo tudi pomoč države, ki pa z različnimi prijemi, največkrat z interventnimi zakoni, hiti na pomoč, ter s pomočjo finančnih izplačil prizadetim pomaga pri premagovanju krize. Poletna neurja s točo se največkrat pojavijo v začetku meseca junija, bili smo pa priča tudi že v mesecu maju. Toča najbolj prizadene območje Prekmurja, Pomurja, Bele krajine, Posavja ter Štajerske. Škoda pa se najbolj pozna oziroma je vidna trajnih nasadih, kot so vinska trta, oljne buče, vrtnine in žita. V Pomurju so bile nevihte s točo največkrat na območju Murske Sobote, in Gornje Radgone ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja enote KGZS gospoda Kapuna so neurja s točo v lanskem poletju poškodovali okoli 10 tisoč hektarjev koruze, 7 tisoč hektarjev pšenice in 2 tisoč 500 hektarjev oljne buče. Po njegovih po njegovih ocenah pa se je škoda znašala več 10 tisoč evrov. Rešitve so za kmetovalce in druge zelo pereče, sploh ko gre, tukaj se pogovarjamo o protitočni zaščiti oziroma protitočnih mrežah oziroma na koncu pa vse skupaj pristane na izplačilih. Polemike učinkovitosti letalske in protitočne zaščite je ogromno. Nekateri menijo, da je takšna oblika zaščite povsem neučinkovita, spet drugi zagovarjajo, da je boljše nekaj kot pa nič. Gospod Bergant Klemen iz ARSO je za medije nekoč dejal: Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna letalska obramba pred točo / nerazumljivo/. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo le poslabšajo. S takim početjem, po drugi strani pa kot tolažilno, zaščita ostaja zavarovanja proti toči. / nerazumljivo/ meni, da si ljudje želijo zaščite pred točo, zato so pripravljeni sprejeti tudi nekatere načine. Zaščite oziroma obrambe, za katere ni jasnih dokazov, ali delujejo ali ne. Zato je odločitev o podpori operativni obrambi pred točo ni strokovna, temveč politična. O tej tematiki smo se pogovarjali tudi že v Državnem zboru, ko je takratna ministrica, ki prihaja iz teh krajev dejala, da na ministrstvu nimajo nikakršnih argumentov, na podlagi katerih bi trdili, da je protitočna obramba škodljiva, in nimajo nobenih argumentov, na kateri bi lahko trdili, da ni škodljiva. Prepričalo jo je, da je protitočna obramba včasih pri nas bila in da je bila učinkovita. Sicer sama meni, da je trenutna ureditev obrambe uspešna, na vprašanje medijev, zakaj, pa je odgovorila iz izkušenj katerih smo jih imeli v Prekmurju. Torej na eni strani protitočna obramba z letali, katero tudi uporabljajo uspešno naši severni sosedje, sploh če greste tukaj v sosednje občine Kuzma, Rogaševci, Cankova, vidite, da ko so avstrijska letala v zraku, toče pri nas ni, gremo malo bolj vzhodno, smo že v občini Puconci, v vas Otovci, pa se zgodi velike količine toče, tako da očitno nekaj na tem je. Na drugi strani seveda protitočne mreže delujejo, ja, finančni zalogaj, odvisno je pa koliko so subvencionirana, na koncu pa vse ostane na teh, da se pridelke zavaruje in na koncu izplača.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, mi smo tudi pripravili en sklep, s katerim v bistvu Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v luči vse pogostejših negotovih in ekstremnih vremenskih razmer preuči dodatne možnosti zagotovitev pomoči in zaščite kmetijstva proti toči. Zdaj, da bomo enkrat mogoče to tematiko zaprli oziroma izjasnili se kaj hočemo v tej državi, kako zavarovati naše pridelke, za to je namenjena tudi ta točka na terenu, da ministrstvo, strokovnjaki in seveda tudi politika, poda svoje mnenje in da najdemo najboljšo skupno rešitev za naše pridelke v Sloveniji.

Hvala.