Govor

Vinko Logaj

Hvala lepa in lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bi morda v tem delu najprej izpostavil čisto konkretne aktivnosti na področju zamejskega šolstva in pa tudi na področju Slovencev po svetu. Moram poudariti, da zelo tesno sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in tudi skupaj načrtujemo aktivnosti. Je pa zagotovo to področje ena izmed prioritet Zavoda za šolstvo. Omenjeni so bili seminarji, ki jih organiziramo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje. Tu gre za vsakoletno seminarje na podlagi meddržavnih bilateralnih sporazumov s sosednjimi državami in so namenjeni izključno populaciji pedagoških delavcev iz zamejstva. Potem pa je cela vrsta različnih strokovnih izobraževanj, ki jih umeščamo v kataloge nadaljnjega izobraževanja za učitelje. Druga kategorija ali pa vzporedno s tem so pa aktivnosti za učence in dijake v obliki ekskurzij za vse stopnje osnovnega in srednjega šolstva ter maturantske ekskurzije iz zamejstva v slovenijo in pa hospitacije za dijake pedagoških licejev. Kot neka specifika, pa so potem poletne in druge šole slovenskega jezika in kulture namenjene učencem in dijakom ter pedagoškim delavcem. Na področju dejavnosti, kar zadeva nabavo učbenikov, strokovne literature, revijalnega tiska, časopisja, knjig in pa učne opreme pa za zamejsko šolstvo Zavod za šolstvo zagotavlja tudi logistično podporo.

Glavne dejavnosti na področju Slovencev po svetu pa so strokovna podpora napotenim in nenapotenim učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, potem samo skrb za profesionalni razvoj učiteljev in učiteljev slovenščine v čezoceanskih državah. Tukaj bi izpostavil seminarje slovenskega jezika in kulture, strokovna srečanja in druga izobraževanja ter usposabljanja in pa tudi za to področje sama logistična podpora pri nabavi učbenikov, literature in gradiv.

Pomembno se nam zdi tudi povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. To ostaja ena izmed prioritet na področju zamejskega šolstva in Slovencev po svetu, zlasti zamejske šole se z vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini povezujejo ob pomoči območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in direktno tudi same. Tako je recimo z Republiko Italijo vsako leto vzpostavljenih okvirno 30 povezav s šolami, z avstrijsko Koroško in Štajersko 20, s Porabjem sedem in s Hrvaško 5. nenapoteni učitelji dopolnilnega pouka slovenščine se pri svojem delu v sklopu dejavnosti ob in pri pouku povezujejo tudi z matičnimi šolami v Sloveniji in takih povezav je skupaj s 14 šolami. V programe seminarjev, ki jih za delavce v tujini organizira Zavod za šolstvo, redno vključujemo tudi obiske vzgojno izobraževalnih ustanov v Sloveniji, hospitacije pri pouku, razgovori z vodstvi šol ter izmenjavo izkušenj. Vsako leto, tako tudi v tem letu, za pedagoške delavce iz Italije sta organizirana dva bilateralno dogovorjena seminarja. Tukaj gre za udeležbo približno 450 na jesenskem seminarju, na poletnem seminarju pa 30 pedagoških delavcev ter po en bilateralno dogovorjen pedagoški semi..., seminar za pedagoške delavce iz Avstrije in Porabja, iz Avstrije približno 30, iz Porabja pa 15 pedagoških delavcev. Za napotene in ne napotene učitelje dopolnilnega pouka je pa organizirano izobraževanje za približno 40 udeležencev.

Morda še par besed v zvezi z zadnjimi sklepi oziroma sklepi odbora in pa kurikularno prenovo. Glede na analizo učnih ciljev in vsebin vključenosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije je sama analiza že pokazala zastopanost teh vsebin v različnih družboslovnih predmetih in slovenščine. Na podlagi sklepa odbora z dne 19. 3. 2024, pa je potem zavod 28. 3. 2024 potem posredoval tudi vsem vodjem predmetnih in področnih skupin, ki pripravljajo učne načrte, sklepe osme komisije in jih pozval, da se dogovorijo o smiselni, pa tudi strokovno utemeljenem vključevanju tematik o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v prenovljene kurikularne dokumente in o samem interdisciplinarnem povezovanju teh vsebin.

Trenutno poteka priprava osnutkov učnih načrtov, zato ni možno narediti natančne analize ali pa predstaviti natančnih podatkov, katere in koliko je teh vsebin in sami osnutki bodo pripravljeni predvidoma do konca leta 2024 in takrat bomo lahko tudi natančno poročali o zastopanosti, gre pa tukaj v celotni vertikali za prenovo v prvi fazi 216 učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter katalogov znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju do konca kurikularne prenove pa bo preko 400 takšnih dokumentov.

Hvala lepa.