Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, dragi predstavniki Skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu in vsi ostali!
Hvala za sklic te seje in za priložnost, da se odzovemo oziroma, da predstavimo realizacijo sklepov te komisije, kar je hkrati mislim, da za vse nas, za vse vključene resorje, tudi priložnost, da predstavimo svoje delo in dosežke v zadnjih dveh letih oziroma v prvi polovici tega mandata.
Glede na to, da se nekateri sklepi komisije tematsko precej povezujejo med sabo, bom v svoji uvodni besedi nekako strnila področja. Prvo je krepitev stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki seveda je in ostaja glavna naloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V prvih dveh letih mandata smo obiskali Slovence v Argentini, Belgiji, Braziliji, na Češkem, Danskem, v Nemčiji, Srbiji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in v Združenem kraljestvu, nekatere države tudi večkrat. Ravno v tem trenutku se minister Matej Arčon mudi pri Slovenkah in Slovencih v Srbiji, zato tudi ne more biti danes z vami in vsem pošilja najbolj prisrčne pozdrave in seveda na tedenski ravni, tako rekoč odhajamo v sosednje države, torej k Slovencem v zamejstvu tudi v najmanjše kraje.
Zdi se nam zelo, zelo pomembno, da se srečamo s čim več predstavniki naših skupnosti. Če dam za primer, nazadnje smo bili recimo v Štmavru, Furlaniji Julijski krajini, v Selah in Dobrli vasi na Koroškem. Torej, pomembno je za urad, da dejansko, kolikor je le mogoče, odhajamo tudi v manjše skupnosti. Obiski, pri čemer niso pomembni seveda zgolj obiski ministra ali državne sekretarke, temveč tudi obiski naših strokovnih sodelavcev, so deloma namenjeni udeležbi na dogodkih. Deloma, predvsem v zamejstvu, pa sistematičnemu, rednemu dialogu s skupnostmi in temu rednemu dialogu so namenjene tudi videokonference s Slovenci po svetu, ki smo jih na Uradu ustalili.
Ko govorimo o stikih s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seveda ne moremo ostati samo pri obiskih. Za naš urad je zelo pomembno načelo odprtih vrat. Mi smo v teh dveh letih sprejeli več kot sto delegacij, posameznikov, skupin. Ne glede na to, ali je to res en človek, ki se želi oglasiti pri nas med svojim obiskom pri sorodnikih v Sloveniji ali so večje skupine ali so uradne delegacije, mi res želimo sprejeti čim več ljudi, Imamo tudi tako zelo ugodno lokacijo v središču mesta in se zgodi, da ljudje kar potrkajo oziroma pozvonijo na vratih, ker včasih povzroči kakšno logistično težavo, ampak smo v resnici na to ponosni, ker to pomeni, da Slovenci zunaj meja dejansko čutijo ta urad kot, kot svojo stično točko, kot svoj drugi dom doma in se mi zdi, da je to pomembno in da to pozitivno priča o našem delu in stiku z našimi skupnostmi. Zelo pomemben vidik stika s Slovenci zunaj meja je poslušanje. Seveda imate tudi članice in člani komisije izkušnjo, da vsak predstavnik slovenske države, ki pride k Slovencem zunaj meja, je zelo dobrodošel in so ga zelo veseli, ampak nam se zdi, da je vedno veliko bolj pomembno to, kaj Slovenci zunaj meja povedo ministru, kot to, kar morda minister pove njim. Zelo pomembno je, da kot, kot država dejansko poslušamo in sprejemamo in smo pozorni do tega, kar nam naši rojaki zunaj meja želijo povedati.
Pomembno je, da tisti, ki so na različnih ravneh, z različnimi družbenimi skupinami, jaz bom dala dva taka primera, se mi zdi zelo, zelo tesnega in produktivnega stika, ki je bil vzpostavljen v tem mandatu, zelo različna med seboj, eden meni je še posebej drag.
Se pravi lani že drugič smo odpeljali, letos so že drugič, no, odpeljali letos več kot 500 zamejskih otrok v Planico in se tam z njimi ne samo minister, ampak vsi sodelavci urada podružili, in to je bil res en tak, en tak pristen stik. Drugi primer, ki bi ga rada dala, je pa sodelovanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na srečanju častnih konzulov, ki je bilo letos spet v živo in zelo množično. Častni konzuli so, med častnimi konzuli so številni Slovenci iz sveta, hkrati pa so častni konzuli en tak sogovornik, ki je zelo pomemben za vzpostavljanje stikov v državah, v katerih predstavljajo Republiko Slovenijo.
Druga pomembna tematika je učenje slovenskega jezika in kulture, o kateri smo se na tej komisiji velikokrat pogovarjali. Kljub, kot vsi vemo, zelo zahtevnim proračunskim razmeram smo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranili razpisana sredstva, tako za zamejstvo kot za svet na enaki ravni kot v letu 2023 in na višji ravni kot v letu 2022. Letos je urad preko razpisa podprl oziroma bo podprl več kot 600 organizacij in ustanov, ter več kot 800 projektov in programov v 37 državah. Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da smo to zelo res veliko delo in kompleksno končali že v začetku februarja, kar je za prejemnike sredstev izjemnega pomena, saj tako veliko lažje načrtujejo svoje letno delo in aktivnosti. Opažamo, da je vse več prošenj za finančno podporo od organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, kar seveda razpisnim komisijam precej otežuje delo. Hkrati pa vidimo to kot nek pozitivni znak, ki kaže na to, da se zanimanje za sodelovanje s Slovenci zunaj meja v slovenski civilni družbi veča.
Na področju kulture bi želela posebej omeniti vprašanje arhivov, o katerem sicer Komisija ni neposredno razpravljala, ampak je bilo implicirano v številnih pogovorih, tudi v tej dvorani. Mnoge skupnosti Slovencev po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike se soočajo s tem, da težko ohranjajo svoje nepremičnine. Pri tem seveda Slovenija pomaga kolikor more. Včasih pa je, dejansko so razmere take, da ni druge možnosti, kot da se nepremičnine prodajo. Ob tem ostaja odprto vprašanje arhivov, ki so neprecenljiva kulturna dediščina, bi rekla, nacionalni zaklad in mi smo veseli, da je sredi Atlantika prav v tem trenutku ladja, ki v Slovenijo vrača arhiv iz cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji. Poleg papirnatega arhiva in knjig se v Prekmurje vrača tudi krstni kamen, kar je, bi rekla, na neki simbolni ravni en zelo, zelo pomemben dosežek in se veselimo, da bomo lahko v Prekmurju to pošiljko iz ZDA tudi sprejeli.
V skladu s priporočili te komisije so bili v obeh razpisih projekti, ki so povezani z učenjem slovenskega jezika in kulture, ter projekti, ki so namenjeni mladim, postavljeni kot prioriteta. Posebej nas veseli, da so se letos na naš razpis prijavili slovenske šole in vrtci, ki neposredno sodelujejo s sorodnimi ustanovami v tujini, in veseli smo tudi, da so se začeli novi dopolnilni tečaj slovenskega jezika na primer v Dubaju.
Zelo pozitivne so tudi pobude za spletno učenje. Urad je v zadnjih dveh letih podprl spletne tečaje slovenščine v Argentini tam, kjer so pač malo bolj oddaljeni od središč in organiziranih slovenskih šol ter v Čilu in Paragvaju in si bomo še naprej prizadevali, da bomo tovrstne pobude podpirali. Letos je v živo potekal tudi seminar za učitelje iz prekomorskih držav, v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in zavodom. Odziv je bil zelo dober in učiteljice in učitelje smo sprejeli tudi na uradu.
V našem proračunu so za štipendije za učenje slovenščine v letih 2023 in 2024 zagotovljena dodatna sredstva, kar pomeni, da se število dodeljenih štipendij za učenje slovenščine povečuje, prav tako se je v lanskem letu razširil krog tečajev, za katere je možno pridobiti štipendijo in zanimanje za te štipendije med našimi Slovenci po svetu ostaja veliko. Veliko pozornosti smo v minulem letu posvetili učenju slovenskega jezika na Hrvaškem. In smo se odločili za eno tako drugačno, morda malo bolj inovativno rešitev, namreč ustanovitev sklada, iz katerega bi potem pomagali financirati učbenike, učno gradivo in ko bo to potrebno, tudi učiteljice in učitelje slovenskega jezika tako po modelu C kot po modelu dopolnilne oziroma sobotne šole slovenskega jezika. Tu bi poudarila odlično sodelovanje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Ne le na področju pedagoških svetovalcev in mreže dopolnilnega pouka za Slovence po svetu, temveč tudi pri reševanju dilem, ki se pojavljajo v zamejskem šolstvu. Predvsem smo se veliko ukvarjali s številom ur slovenskega jezika oziroma v slovenskem jeziku v šolah na avstrijskem Koroškem po sprejetju šolske reforme ter z namero o ukinjanju ravnateljstev v Furlaniji Julijski krajini.
En tak naslednji velik sklop je dialog s političnimi predstavniki v sosednjih državah, to je tema, ki se seveda tiče predvsem zamejstva. Na uradu se zelo trudimo, da odigravamo svojo vlogo posrednika in glasu Slovencev v zamejstvu in po svetu na ravni celotne države, ne samo vlade, ampak tudi na ravni državnega zbora, Sveta, predsednice Republike Slovenije, da torej opozarjamo in da poudarjamo vlogo Slovencev zunaj meja, pripravljamo opomnike in se, ko je to le mogoče, udeležujemo visokih državnih obiskov v tujini.
Prav tako se mi zdi pomembno, da so naše zamejske skupnosti vključene v pripravo obiskov v sosednjih državah, predvsem o obisku predsednika Vlade. Mislim, da je tu pozitivna praksa že oblikovana in zelo trdno vzpostavljena. Velikokrat Slovence iz zamejstva sprejmeta tudi zunanja ministrica in predsednica republike, kar je nekaj, pri čemer velja vztrajati.
Naše skupnosti so bile ključna tema skupnih odborov oziroma mešanih komisij v tem letu, skupnega odbora Štajersko s Koroško in s Furlanijo Julijsko krajino, pred vrati pa je zasedanje skupne slovensko madžarske komisije, ki bo letos v Ljubljani. Trudili se bomo, da bomo še dodatno utrdili dobre prakse v bilateralnih pogovorih resornih ministrov. Ministrica za pravosodje je, denimo, v minulem letu vložila veliko energije v bilateralne pogovore z avstrijsko kolegico o slovenskem sodstvu na Koroškem. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije se je z italijanskim kolegom pogovarjal o priznavanju diplom in raziskovalnih nazivov, samo kot dva primera in še bi lahko naštevala. Ena zelo pomembna tema, ki se tiče odnosov s sosednjimi državami in pomembnih tem za naše zamejstvo, je zagotovljeno zastopstvo v Italiji. Mislim, da smo zelo blizu temu, da bomo uspeli zagotoviti zastopstvo slovenske skupnosti v Deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, kar je izjemno pozitiven korak, prav tako pa so se pozitivni koraki zgodili tudi ravno na ravni zagotovljenega zastopstva v senatu in poslanski zbornici.
Veliko smo se pogovarjali v teh dveh letih o ukrepih na področju tako imenovanega kroženja možganov oziroma na področju povratništva. Jaz sem zelo vesela, da lahko tudi danes, tako kot smo vas že obvestili preko elektronske pošte, napovem, da bo v ponedeljek, 20. maja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu začela delovati info točka za povratništvo, se pravi ena točka, na kateri bodo lahko Slovenke in Slovenci, ki razmišljajo o vrnitvi v domovino ali so že v procesu vračanja, dobili vse potrebne informacije, ki jim bodo olajšale ta prehod. Jaz bi se tu tudi članicam in članom komisije zahvalila za sodelovanje, podporo in pomoč pri vzpostavljanju te info točke. Predlog akcijskega načrta je pripravljen, predstavili smo ga osrednjima organizacijama, ki se ukvarjata s tem področjem, to sta fundacija ASEF in društvo VTIS, ki zdaj pripravljata svoj odziv oziroma dopolnitve in za tem bo predlog akcijskega načrta predstavljen širši javnosti.
Kar se tiče državljanstva, na pripombe, ki prihajajo iz skupnosti Slovencev, smo v procesu spreminjanja podzakonskih aktov oziroma uredbe opozorili Ministrstvo za notranje zadeve. Predlagali smo tudi eno olajšavo oziroma eno dodatno možnost, se pravi, da bi eden od možnih pogojev za pridobitev državljanstva, namreč predvsem iz Argentine, iz prekomorskih držav dobivamo vedno več opozoril, da je ta pogoj petletnega članstva v slovenskih društvih za nekatere posameznike tako rekoč nedosegljiv in smo predlagali, da se kot alternativni pogoj, se pravi po načelu ali ali, uvede znanje slovenskega jezika, kar omogoči neko tako drugo možnost.
Veliko smo se ukvarjali z reševanjem težav slovenskega Kolegija Anton Martin Slomšek v Mendozi in mislim, da se še bomo. V naslednjem obdobju, zgodbo te posebne šole, mislim, da vsi že precej dobro poznamo, pred nekaj tedni smo poleg rednih sredstev na letošnjem razpisu dodelili kolegiju še dodatnih 20000 evrov intervencijskih sredstev ob tem, kar so uspeli, kar je kolegiju pomagala pridobiti Slovenska Karitas in ob tem, da računajo še na nekatere druge vire, bi, upamo, da bo to zadostovalo za redno delovanje v letošnjem letu. Seveda pa ostajamo v stikih in bomo nudili podporo še naprej.
Skupni sklad Slovenija-Madžarska, to je tudi en tak, bi rekla, precej dolgotrajen in naporen proces, ki pa je v zadnjih mesecih lepo pripeljal do prvih ciljnih črt. In sicer, v okviru Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je zagotovljen 1000000 evrov za izvedbo štirih pilotnih projektov v letu 2024. Na evropskem združenju za teritorialno sodelovanje MU RABA dokončujejo razvojni program in strategijo, ki sta nujni predpogoj za dodelitev sredstev in računamo na to, da bo v kratkem to delo opravljeno in da bo vlada lahko razvojni program tudi potrdila oziroma obe vladi, slovenska in madžarska. Kot verjetno veste teče zelo uspešno program spodbujanja gospodarske osnove v Porabju, o čemer bo, sem prepričana, veliko več povedal kolega Židan, tako da tu se ne bi veliko ustavljala pri tej temi. V Gorskem Kotarju zaključujemo gradnjo vzorčno turistične kmetije, v Prezidu smo tik pred koncem in računamo tudi na to, da vas bomo lahko v jesenskih mesecih povabili na otvoritev. Kuhinja je že pripravljena, tisto, kar je najpomembnejše, je že.
Veliko smo se pogovarjali tudi o širjenju vedenja o Slovencih zunaj meja, predvsem o vključevanju te tematike v šolske kurikule. Na uradu se nam zdi pomembno, da ko razmišljamo o promociji v bistvu te teme in o večanju zavedanja med Slovenci znotraj meja, o tem, da obstajajo tudi Slovenci zunaj meja, da se ne omejimo le na področje šolstva, ampak da skušamo tudi na drugačne načine, bi rekla, promovirati to tematiko. Mi smo zelo veseli, da na urad prihajajo, recimo, zamejski športniki, ki so vključeni v zelo tesno tudi v slovenski šport, nazadnje recimo smo se razveselili Katarine Šinigoj, ki je smučarka iz Nabrežine oziroma iz Smučarskega kluba Da Vin in je postala članica slovenske reprezentance v alpskem smučanju. To so res take stvari, ki mogoče na en tak mehek, prijeten, zanimiv način opozorijo na to tematiko v širši javnosti. Pripravljamo tudi eno promocijsko akcijo ob Dnevu državnosti v sodelovanju z našimi društvi v zamejstvu in po svetu, o čemer ne bom povedala ničesar, kar bi pokvarila presenečenje. En tak velik sklop dejavnosti za Urad pa je, so literarni večeri sredi domovine. Do zdaj smo pripravili na sedežu našega urada deset večerov in bi izkoristila zaključek svojega uvodnega posega, da vas povabim na 11, posvečen bo Reziji in njenim pravljicam. Pred tem bosta, Katja Qualn, Luigia Negro, brali pred večerom, torej v dopoldanskih urah, ko ste brali otrokom iz Vrtca Franceta Prešerna v Ljubljani. Tako da, če se še spomnite Zverinic iz Rezije, toplo vabljeni. Hvala lepa.