Lepa hvala, spoštovani predsednik, lepo pozdravljeni, spoštovani navzoči! Z vsem kar je bilo rečeno, se seveda strinjam in podpiram, zato tega ne bom ponavljal. Naše društvo, Združenje ob Lipi sprave, je že leta 1989 organiziralo neke vrste spravo ob Lipi sprave, ki je bila tudi tisto leto posajena, pa potem tudi posekana, tudi kasneje, ko je bila ponovno posajena, je bila poškodovana. In takrat se je zbralo okrog 3000 ljudi, ki so imeli prvikrat možnost, da žalujejo za svojimi izgubljenimi, ki so pač kot vemo, v bivšem režimu niso imeli besede. In takrat smo tudi pripravili Deklaracijo o narodni spravi, ki smo jo tudi že večkrat vložili v parlament, v katerem, v kateri je izrecno zapisano, da je za spravo med našim narodom nujno obsoditi vse zločine, tudi poimenovati zločince, to je bilo tudi danes že rečeno in pa po drugi strani tudi dati možnost, da vse žrtve, po vseh civilizacijskih pogojih dobijo svoje zadoščenje. In zaradi tega smo seveda tudi mi sopodpisniki te izjave, ker to dejansko terja. Vemo pa, da to kakor tudi kaže na to in meni je zelo žal, da spoštovani, ki so bili vabljeni, niso navzoči, nekako obstruirajo kakor so rekli, to sejo, kajti poglejte, kako bomo v našem narodu to narediti, če se niti na politični ravni ne moremo niti pogovarjati o teh stvareh, kaj šele, da bi nekako prišli skupaj in sprejeli ustrezne korake, ki bodo žrtvam in seveda tudi vsemu temu okviru dale civilizacijski temelj. In glejte, to kaže na to, kako globoko je naš narod pogreznjen v to travmo. Nekateri ste o tem že govorili in to nas bremeni. In seveda sem zelo hvaležen gospodu Ferencu in gospe Tomčevi za to, kot so nekateri rekli, izvoz v Evropo, ki naj ne bi bil potreben in tudi za prizadevanje evropskih ustanov, da opozori naše ustanove, da te zadeve speljejo. Zato se mi zavzemamo, zato je tudi ta prireditev da smo ljudje zato tudi vse ostale zadeve, ki jih počnemo, da bi vendarle prišli nekako skupaj, ampak tega ne moremo napraviti sami. Kot je bilo tudi rečeno, vseh teh dejanj, se pravi pokopa, potem tudi mrliških listov in vsega drugega, za to mora poskrbeti država. Državo Slovenijo imamo ravno za to in je nastala za to, da bo uredila red in pravičnost med nami. In za to se zavzemamo in tudi naša pobuda temelji na tem, da bi država in vsi njeni organi, ki imajo za to pristojnost, ki imajo tudi dolžnost, da vsakega svojega državljana, tudi tistega, ki je kakorkoli se pregrešil zoper to državo. Potem tudi ustrezno sankcionirajo. Če pa se ni pregrešil pa seveda tudi mu dajo ustrezno zadoščenje in omogočijo, da se tako zadeve formalno in tudi zakonsko in po vseh ostalih civilizacijskih okvirih rešijo. Zato menim, da so take pobude bistvenega pomena, so tudi temelj našega življenja in preživetja. Kajti, ne bom vam sedaj našteval, tako med žrtvami kakor tudi med storilci in njihovimi potomci so tako hude travme, lahko bi vam tudi konkretne primere našteval, ki kažejo, kako hudo so za štirimi stenami tudi nalogodajalci živeli in to zadevo je potrebno dojeti kot človek, saj smo ljudje, spoštovane kolegice in kolegi, saj smo ljudje za to, da bi dojeli trpljenje, nemir in tudi agonijo, če tako rečem, ki so jo imeli ti ljudje. Predvsem pa, in s tem končam, omogočiti moramo našim žrtvam, da dobijo dostojen pokop in ustrezne dokumentacije, ki jih bodo spet pripeljale v našo narodno skupnost. Hvala lepa.