Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Odbora za zunanjo politiko, spoštovana ministrica in s sodelavci!

Letos obeležujemo 20-obletnico največje širitve Evropske unije doslej, katere del je bila tudi naša država, s tem pa tudi 20-letnico vstopa Republike Slovenije v skupno evropsko družino, torej v Evropsko unijo. Čez dva dni, 9. maja 2024, na dan Evrope, bo ob tem potekala tudi državna proslava v Novi Gorici, kjer smo praznovali že tudi vstop v Evropsko unijo in kjer bo naslednje leto zaživela tudi evropska prestolnica kulture. Poleg tega pa nas čez mesec dni čakajo tudi volitve v Evropski parlament, in sicer 9. junija. Ob tej pomembni obletnici smo v Poslanski skupini Svoboda v sodelovanju s Socialnimi demokrati pripravili predlog deklaracije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji z naslovom Doma v Evropi, ki smo ga v zakonodajni postopek vložili 9. aprila. Dovolite mi, da uvodoma predstavim nekaj podrobnosti glede danes obravnavanega dokumenta.

Namen te deklaracije je, da se po 20-letih od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo ozremo nazaj, da se spomnimo kaj vse smo v tem obdobju dosegli, obenem pa, da si priznamo, katerih želenih ciljev še nismo v celoti dosegli ter hkrati, da se ozremo v prihodnost z zavedanjem kateri izzivi čakajo našo državo in tudi Unijo v prihodnje in si zastavimo pot, vizijo, usmeritev, ključne cilje in naloge za naprej. Deklaracija objema dva vsebinska sklopa, v bistvu 30 vsebinskih točk. In sicer, na eni strani tiste, ki povzemajo naše dosedanje dosežke v dveh desetletjih znotraj unije, ter na drugi strani tiste, ki predstavljajo naše usmeritve in cilje znotraj te Evropske unije za prihodnost. S pogledom v pretekla leta v predlagani deklaraciji poudarjamo predvsem sledeče. Ugotavljamo, da se je v dveh desetletjih članstva Republike Slovenije v Evropski uniji svet opazno spremenil, z njim pa seveda tudi Slovenija. Te spremembe pa zgolj utrjuje spoznanje, da je bil vstop naše države v Evropsko unijo pred 20-leti prava in najboljša možna odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov. Prizadevamo si, da bi Republika Slovenija tudi v bodoče ostala aktivna in konstruktivna članica Evropske unije, katere ključni cilj je skrb za blaginjo in prihodnost našega kontinenta. Ponosno poudarjamo, da je Slovenija že leta 2007 kot prva med novimi članicami, ki so se ji pridružile EU leta 2004 prevzela evro kot skupno evropsko valuto in postala članica schengenskega območja, s tem pa tudi dela najbolj povezanega dela Evrope. Dodatno izpostavljamo, da je Republika Slovenija s predsedovanjem Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 in v drugi polovici leta 2021 dokazala, da kot država zna in zmore biti zaupanja vreden partner evropske družine in si s tem tudi povečala prepoznavnost znotraj te povezave. Priznavamo, da so prosti pretok blaga in storitev, kapitala in ljudi odprte možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, poenostavljeno potovanje znotraj EU, enotna denarna valuta evrov ter poenostavljeno plačevanje posameznikov in poslovanje podjetij, regionalna, kmetijska in kohezijska politika, finančna in razvojna sredstva EU, programe Erasmus ter drugi programi Evropske unije med mnogimi temeljnimi dosežki Unije, ki prispevajo k blaginji slovenskih in evropskih državljanov. Nenazadnje zavedamo se, da se Unija v zadnjih letih sooča s številnimi notranjimi, zunanjimi izzivi in krizami, zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, kibernetskimi napadi, podnebnimi spremembami, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, svobodno pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, z zunanjimi zadevami in obrambo ter z bojem proti populizmu, uperjenemu proti EU, zaradi katerih na preizkušnji njena odpornost ter zmožnost odločnega, hitrega in enotnega ukrepanja. Zato pozivamo Evropsko unijo, da te izzive izkoristi kot priložnost za iskanje novih pristopov in rešitev ter bolj organiziranih izzivov. Obenem pa, da spodbuja duh sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami ter oblikuje vse tesnejše vezi med narodi Evrope.

Glede naših usmeritev in ciljev znotraj povezave v bodoče predlagane deklaracije poudarjamo predvsem to, da si prizadevamo, da bi Republika Slovenija čim prej postala del najbolj razvitih članic Evropske unije ter tudi v bodoče ostala in okrepila svoj položaj v krogu najbolj povezanih držav članic. Obenem pa vedno zagovarjala in si prizadevala za uveljavitev svojih nacionalnih interesov znotraj te povezave. Vztrajamo pri nadaljnjem poglabljanju evropske integracije in tesnejšem povezovanju znotraj EU, saj lahko le kot povezana skupnost učinkovito rešujemo izzive čezmejnih razsežnosti, obenem pa bo le-to Evropsko unijo naredilo še močnejšo in odpornejšo.

Zagovarjamo močno, stabilno, varno, enotno in gospodarsko uspešno Evropsko unijo. Usmerjeno v skupno mirno, pravočasno in učinkovito reševanje ključnih evropskih in globalnih izzivov v korist ljudi, kar je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti tako Republike Slovenije kot Evropske unije in širše mednarodne skupnosti.

Zagovarjamo pospešitev procesa širitve Evropske unije na Zahodni Balkan brez zastojev s ciljem, da vse države Zahodnega Balkana postanejo polnopravne članice Evropske unije do leta 2030. To bo prispevalo tudi k večji stabilnosti, razvoju in napredku držav Zahodnega Balkana, kar je v skupnem interesu vseh. Priporočamo Vladi Republike Slovenije, da tudi v bodoče zagotovi aktivno vključenost Republike Slovenije v razprave o prihodnosti Evropske unije ter v njihovih okvirih skladno z zunanjepolitičnimi cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih strateških dokumentov slovenske zunanje politike zagovarja trdno, tesno povezano in enotno Evropsko unijo, usmerjeno v skupno in učinkovito reševanje ključnih izzivov, učinkovitejše delovanje Evropske unije in njenih institucij ter nadaljevanje integracijskega procesa, ki je izjemnega pomena za zagotavljanje blaginje in varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov.

Pozivamo Evropsko unijo, da v povezavi z vsemi oboroženimi konflikti, ki se pojavljajo oziroma bi se tudi v prihodnje pojavili v neposredni soseščini EU in drugod po svetu, obsodi vse vojne zločine, terorizem, maščevanje nad civilnim prebivalstvom ter omejevanje humanitarne pomoči. Vpletene deležnike pozove k čimprejšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov k nenapadanju civilnih objektov ter k rešitvi konfliktov na miren način s pogajanji in preko diplomatskih poti, kar bi pripeljalo do čim manjšega števila žrtev, trajne prekinitve spopadov ter mirnega sožitja vseh vpletenih.

Izražamo zaskrbljenost, zaradi gospodarskega ohlajanja v državah članicah EU, zato bo potrebno izvesti nujne reforme na ravni EU in držav članic na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v evrskem območju, kakor tudi v smeri nadaljnje krepitve enotnega trga, povečanja konkurenčnosti gospodarstva ter razvoja socialnih standardov.

Nadalje opozarjamo, da je v Republiki Sloveniji v evropskem proračunu za obdobje od leta 2021 do 2027 skupaj s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo več kot 10 milijard evrov sredstev, ki jih moramo odgovorno in transparentno porabiti za nadaljnji razvoj Slovenije in dobrobit njenih državljanov.

Poleg vsega naštetega pozivamo Vlado Republike Slovenije in EU, da se v luči podnebnih sprememb še naprej aktivno zavzemata za sprejem in uveljavitev ukrepov za omilitev in prilagoditev na te spremembe. Evropska unija pa mora pri prehodu v nizkoogljično družbo in krožno oziroma zeleno gospodarstvo igrati vodilno vlogo v svetu.

Nadalje. Glede prihajajočih volitev v Evropski parlament v predlagani deklaraciji poudarjamo, da se zavzemamo za učinkovito izvedbo naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo, kot rečeno, potekale v začetku junija in vseh prihodnjih volitev v Evropski parlament, ob enem pa pozivamo slovenske in evropske državljane, da se v čim večjem številu teh volitev udeležijo. Izražamo zadovoljstvo, da je Evropski parlament jeseni 2023 na zasedanju potrdil novo sestavo Evropskega parlamenta v naslednjem petletnem mandatu v okviru katerega bo Republika Slovenija dobila še en dodatni sedež skupaj torej devet.

Poleg tega pa se zavzemamo za spremembo Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bi 27 ločenih volitev v 27-ih državah članicah EU in njihova različna pravila preoblikoval v enotne evropske volitve s skupnimi minimalnimi standardi. Skupaj z novim sklicem Evropskega parlamenta pa bomo letos dobili tudi novo sestavo Evropske komisije in s tem tudi novega evropskega komisarja iz Republike Slovenije, pri čemer pa v deklaraciji apeliramo na prihodnjega evropskega komisarja ali komisarko, ki ga bo predlagala Slovenija ali je predlagala Slovenija ter tudi na vse druge bodoče evropske komisarje, komisarke iz Republike Slovenije, da vsaj enkrat letno poročajo Državnemu zboru oziroma njegovemu delovnemu telesu pristojnemu za zadeve Evropske unije o stanju ter aktualnih izzivih Evropske unije.

Spoštovane članice in člani odbora, spoštovana ministrica, k temu naj dodam še sledeče. Kot predlagateljica te deklaracije sem prepričana, da je članstvo v Evropski uniji za Republiko Slovenijo ter njene državljanke in državljane še vedno najboljša izbira tudi glede na trenutne razmere v svetu. Tako smo del sistema skupnih vrednot in skupnih ciljev, ki nam in drugim državam članicam, ki želijo krepiti Unijo, pomeni pravo smer nadaljnje rasti in razvoja, ki bo omogočila tudi generacijam za nami živeti v miru in uživati evropske civilizacijske pridobitve, pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, socialno varnost in blaginjo, demokratično participacijo in aktivno državljanstvo, spoštovanje narodnih in kulturnih identitet ter sobivanje v različnosti, solidarnost in odprtost v svet kot skupni prostor urejanja temeljnih interesov planeta. Pomembno pa se mi zdi tudi sledeče. Menim, da bi Evropska unija, njeni predstavniki in institucije morali še bolj prisluhniti državljanom. Unija bo namreč resnično uspešna le takrat, ko se bo približala ljudem predvsem mladim, ko bo prisluhnila njihovim potrebam in pomislekom ter se nanje primerno odzvala. Pri državljanih EU je namreč potrebno razviti močnejši občutek pripadnosti Evropi, to pa je možno doseči z ukrepi, ki bodo dokazali, da je bila Unija ustvarjena zanje, za ljudi, torej z ukrepi, ki povečujejo gospodarsko rast, ustvarjajo nova delovna mesta ter spodbujajo kakovost življenja in blaginjo za vse. V kolikor bo to doseženo, ne bomo več govorili o skeptičnih evropskih državljanih, temveč o evropskih državljanih, ki so ponosni na evropsko zgodbo in ki so aktivno vključeni v življenje evropske skupnosti. Predvsem pa ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za nastanek Unije in njenih skupnih vrednot. Evropa se je združila, da bi bilo vsem Evropejcem bolje. Zavedati se moramo, da je Evropa še vedno bolj demokratična, bolj socialna in ekološko osveščena od drugih celin ter da ima številne specifične prednosti, ki izhajajo iz njene intelektualne in kulturne tradicije. Predlagatelji te deklaracije si bomo prizadevali, da Unija takšna tudi ostane. Saj je ravno takšna stabilna, varna in enotna ter gospodarsko uspešna, socialno pravična in ljudem prijazna unija je temeljni okvir tudi za razvoj naše države, zato si želim, da Slovenija tudi v prihodnje ostane trdna in zavezana članica Unije ter v središču njenega povezovanja. Hvala lepa za vašo pozornost.