Hvala lepa, spoštovani. Kot odziv na mnenje Fiskalnega sveta bi uvodoma rad predstavil še enkrat širšo sliko, ki se ob obravnavi vseh današnjih dokumentov lahko izgubi.

Po prenehanju izjemnih okoliščin, ki so omogočale odstop od pravil na EU ravni, se od držav članic EU ponovno zahteva določitev ustrezne fiskalne poti za znižanje primanjkljaja in dolga. Bo pa zaradi sprememb fiskalnega pravila EU, ki bo, kot rečeno, začel veljati predvidoma konec tega meseca, pa v začetku maja, to pot potrebno določiti do jeseni. V tej luči naj povem, da je glavnina držav napovedala, da spomladi ne bodo pripravljale celovitih fiskalnih načrtov, kot so to zahtevala stara fiskalna pravila EU. Torej, mi smo pravzaprav po naših podatkih edina, morda pa ena redkih držav, ki zaradi starih pravil danes sploh to dela, pa sedi tukaj.

Zdaj, kar se tiče, mi smo pač naredili hitro analizo fiskalnih napovedi drugih držav. V letu 2024 bo sicer po jesenski napovedi Evropske komisije kar nekaj držav, in sicer 11 s primanjkljaji nad referenčno vrednostjo 3 odstotkov. Podatki za lansko leto kažejo, da se tudi pri drugih državah odstopanja od napovedanih primanjkljajev, na primer Italije, napovedovali so 5,3 odstotni primanjkljaj, po zadnjih objavljenih podatkih pa bo ta celo nad 7 odstotki. Ne glede na to naj še enkrat ponovim, da so dokumenti, o katerih teče danes beseda, pripravljeni zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu. Ta namreč zahteva, da se v začetku aprila vsako leto pripravi predlog okvira skupaj z osnutkom programa stabilnosti. Fiskalni svet v mnenju na ta dva dokumenta že tradicionalno izpostavlja kaj smo narobe projicirali, kaj smo narobe izračunali, ne upošteva pa, da smo gradivi pripravili izključno v resnici zato, da ne bo nespoštovanja nacionalnih zakonskih določb.

Še enkrat, kot sem povedal že pri uvodni predstavitvi, v tem trenutku namreč nimamo vseh potrebnih informacij za pripravo celovite srednjeročne fiskalne strategije, ker čakamo na usmeritve Evropske komisije, ki naj bi jih po napoved dobili do 21. junija letos. To pomeni, da bomo novo fiskalno pot pripravili tako kot večina držav do jeseni, predvidoma do 15. oktobra. Pri programu stabilnosti gre torej za osnutek dokumenta, ki bo do jeseni nadgrajen. Takrat bomo tudi več vedeli o vsebini reform, njihovih vplivih, imeli več podatkov o realizaciji. V letu 2024 mogoče se uresničijo tudi kakšna tveganja ali pa celo pozitivni razpleti. Če pa se zdaj dotaknem še nekaterih vsebinskih pripomb Fiskalnega sveta, naj povem, da smo v luči transparentnosti jasno napisali kakšna je rast tekočih izdatkov, ki so posledica v zadnjih letih sprejetih zakonov, uskladitev in tako naprej, hkrati smo ponovno pojasnili, da je zaradi zakonskih zahtev potrebno načrtovanje investicij v polnem obsegu.

Glede enkratnih izdatkov naj spomnim na nedoslednosti na obeh straneh. O tem, kaj se šteje in kaj ne, smo se pogovarjali že v času obsežnih covid izdatkov, dejstvo pa je, da nihče ne ve, kaj bo res, počakajmo na jesen in bomo videli, kakšen bo v resnici vpliv enkratnih izdatkov na primarni strukturni saldo. Poplavna obnova je nepredvidljiva in je težko delati ocene. Upoštevati pa je treba, da smo prvi podatek o primanjkljaju za leto 2023 dobili deset dni pred sprejemom odloka na Vladi, pri tem, ko so štiri blagajne izkazovale primanjkljaj v višini 3,6 odstotka BDP. Če strnem, fiskalna pravila in metodologije se spreminjajo, na koncu pa je važna fiskalna pot, pot do uravnoteženih javnih financ in smer kako bomo to dosegli. Hvala.