Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Naj torej predstavim ta predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025- 2027.

Kot priloga odloku je kot vsako leto dodan osnutek programa stabilnosti, ki predstavlja podrobnejšo, ampak le delno vsebinsko obrazložitev odloka. Naj že takoj na začetku povem, da je gradivo pripravljeno zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu, ki zahteva pripravo odloka, pri tem, da programa stabilnosti namreč letos v aprilu ni potrebno posredovati Evropski komisiji, ker je v začetku leta prišlo do političnega dogovora o reformi fiskalnega okvira EU. Ta bo predvidoma začel veljati konec tega meseca, zato se bo nadzor in spremljanje srednjeročnih načrtov glede nacionalnih fiskalnih politik EU izjemoma odvijal jeseni. Namesto programa stabilnosti, ki ga je bilo treba predložiti vsako leto, bo potrebno pripraviti štiriletno strukturno fiskalni načrt, ki bo določil fiksno omejitev glede rasti tako imenovanih očiščenih izdatkov. To bo tudi edini kazalnik, na podlagi katerega se bo na podlagi letnih poročil v naslednjih štirih letih spremljala skladnost nacionalne fiskalne politike s spremenjenimi pravili EU. Hkrati tudi zahteve glede potrebne konsolidacije ne bodo več enake za vse države, temveč bodo določene za vsako državo članico posebej, ob upoštevanju za njo specifične situacije na podlagi skupne metodologije. Gre torej za precejšnjo spremembo za vodenje fiskalne politike, ki prihaja iz srednjeročnega načrtovanja, ki se je prilagajalo razmeram vsako leto na fiksne srednjeročne omejitve. Letos smo torej v edinstvenem položaju, saj bo treba zadostiti zahtevam tako nacionalnega Zakona o fiskalnem pravilu, ki v veliki meri temelji na trenutno še veljavnih pravilih EU kot prenovljenim pravilom EU. Ker pa bo evropska komisija izračune potrebne konsolidacije za vsako državo objavila šele do 21. junija, v tem trenutku še ne razpolagamo z vsemi informacijami, ki bi nam omogočile pripravo celovite strategije, kot jo po prenehanju teh izjemnih okoliščin zahteva Zakon o fiskalnem pravilu. Zato je bil, kot rečeno, zato je bil pripravljen ta predlog odloka za obdobje 2025-2027 in osnutek programa stabilnosti, ki pa bo v prihodnjih mesecih nadgrajen v enotno fiskalno strategijo, ki bo zadostila nacionalnim in EU zahtevam. Naj na tem mestu omenim tudi, da zaradi spremenjenih EU pravil razmišljamo tudi o spremembi nacionalne zakonodaje, a je za to potreben temeljit razmislek, še posebej, ker je za spremembo potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.

Sedaj pa malo več o sami vsebini Predloga odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2025-2027. Za sektor država v letu 2025 v luči nadaljevanja sanacije posledic po lanskoletnih poplavah se predvideva primanjkljaj v višini 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2026 v višini 2,5 odstotka in v letu 2027 v višini 1,9 odstotka BDP. Za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 2,7 odstotka BDP v 2025, 2,1 odstotka v 2026 in 1,6 odstotka BDP v 2027. Skladno s temi saldi določene zgornje meje izdatkov upoštevajo štiri odstotno rast mase stroškov sredstev za stroške dela, ohranjanje visoke ravni investicij, vključno s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost in večletnega finančnega okvira EU 2021-2027, višje transferje v pokojninsko blagajno, povišanje transferjev posameznikom in gospodinjstev zaradi poplav in indeksacije ter financiranje ukrepov v zdravstvu, katerih cilj je zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev ter povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za lokalne enote sektorja države, torej občine. Odlok predvideva pretežno v naslednjih letih primanjkljaj v višini 0,1 odstotka BDP. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov v višini 3,3 milijarde evrov omogočale nadaljnje nadaljevanje obnove po poplavah. Vključuje pa tudi dogovor o višini povprečnine za proračunski leti 2024 in 2025. Za pokojninsko blagajno se določa zgolj zgornja meja izdatkov, saj mora biti blagajna izravnani saldo. Ta vključuje zakonsko redno usklajevanje pokojnin, pričakovano rast števila upokojencev ter lanske zakonodajne spremembe na tem področju, vključno s področjem dolgotrajne oskrbe. Za zdravstveno blagajno pa se, kot tudi za druge blagajne, zgornja meja določa ob upoštevanju najnovejše makroekonomske napovedi, sprejetih zakonskih sprememb ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Kljub temu, da Zakon o fiskalnem pravilu v tretjem odstavku 6. člena določa, da se tudi za zdravstveno blagajno za posamezno leto določi zgolj najvišji obseg izdatkov, se zaradi dodatne določitve ciljnega salda in najvišjega obsega izdatkov ločeno za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo določa tudi ciljni saldo celotne zdravstvene blagajne. Poraba sredstev, ki se bodo v zdravstveno blagajno natekla iz dolgotrajne oskrbe v letu 2025, je namreč predvidena šele v prihodnjih letih. Takšno ureditev ocenjujemo kot nujno, da se zagotovi namenska poraba sredstev, saj žal prihodki in izdatki za namen dolgotrajne oskrbe ne bodo usklajeni, kljub temu, da Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju določitev ciljnega salda za zdravstveno blagajno, ki ni izravnan, ocenjuje kot neustrezno. Odloku je, kot rečeno, priložen tudi osnutek programa stabilnosti 2024, ki temelji na predstavljenem odloku, vključuje pa tudi posodobljene ocene za leto 2024. V letošnjem letu v primerjavi z jesenskimi napovedmi predvidevamo nekoliko nižji javnofinančni primanjkljaj, in sicer 3,6 odstotka BDP, v primerjavi s 3,8 odstotno oceno jeseni. Brez izdatkov načrtovanih za popoplavno obnovo, bi bil primanjkljaj pod 3 odstotki BDP. Hkrati so v njem predstavljene tudi indikativne ocene rasti očiščenih izdatkov in fiskalnega napora, ki pa bo do jeseni še posodobljena na podlagi zadnjih znanih dejstev, predvsem glede realizacije enkratnih izdatkov in prihodkov zaradi poplav, odražati pa bodo morale tudi zahteve že večkrat povedanih prenovljenih fiskalnih pravil EU.

Toliko na kratko. Hvala.