Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Zaradi razveljavitve Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je Vlada Republike Slovenije pripravila nov predlog zakona, s katerim je naslovila ugotovljene neustavnosti prejšnjega zakona. Kot neustavna rešitev je bila namreč po odločbi Ustavnega sodišča iz februarja 2023 pripoznana zakonska rešitev, da se kot plačnico morebitnih odškodnin nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, določi Banka Slovenije. Nov predlog zakona, ki temelji na vsebinskih rešitvah prejšnjega zakona, to neustavnost odpravlja in kot plačnico morebitnih odškodnin določa Republiko Slovenijo.

V današnji uvodni predstavitvi se bom osredotočila na bistvene rešitve predloga zakona, zaradi katerih menimo, da vzpostavljajo učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Predlog zakona nekdanjim imetnikom v prvi vrsti zagotavlja dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bile podlaga za izvedbo bančne sanacije v letih 2013 in 2014. Navedeno se omogoča z javno objavo nekaterih dokumentov na spletni strani Banke Slovenije, predvsem pa z neposrednim dostopom do dokumentov in podatkov v virtualnih podatkovnih sobah, ki bodo vzpostavljene po posamezni banki, ki je bila vključena v bančno sanacijo in s pridobitvijo podatkov in dokumentov preko sodišča, kar pomeni, da lahko nekdanji imetnik sodišču predlaga, da tretjim osebam naloži razkritje še dodatnih dokumentov, za katere menijo, da z njimi razpolagajo in so pomembni za razjasnitev dejanskega stanja.

Predlog zakona v primerjavi s prejšnjim zakonom vsebuje še nekaj institutov, ki bodo vzpostavili učinkovit sistem sodnega varstva. V prvi vrsti gre za možnost izdelave predhodnega mnenja o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Predhodno mnenje bo pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki jih bodo predlagali upravičeni predlagatelji, in sicer, Vlada Republike Slovenije bo lahko predlagala dva člana, Banka Slovenije enega člana, reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov, pa bodo lahko predlagala tri člane, sedmega, ki bo hkrati predsednik odbora, pa bo predlagalo pristojno sodišče, ki bo po predlogu zakona, Okrožno sodišče v Mariboru. Na podlagi predhodnega mnenja bodo lahko nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank ocenili možnost uspeha v pravdi in se tudi na tej podlagi odločili, ali bodo vložili tožbeni zahtevek. Predhodno mnenje bo sodišče lahko uporabilo tudi v dokaznem postopku v primeru odločanja o vloženih kolektivnih ali individualnih tožbah.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo Vlada Republike Slovenije pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 procentov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa. Poudarjamo, da izdelava predhodnega mnenja in vzpostavitev poravnalne sheme ne pomenita onemogočanje pravice nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, da vložijo tožbo pred pristojnim sodiščem in po sodni poti izkazujejo utemeljenost povračila škode zaradi izrednih ukrepov, ki jih je izdala banka Slovenije. Gre torej za možnost, ki bo ponujena nekdanjim imetnikom, in ne obveznost, vsak pa se bo lahko odločil po lastni presoji, kaj je zanj bolj primerno, pri čemer bo lahko upošteval prednosti in slabosti sklenitve poravnave na eni strani in prednosti in slabosti sodnega postopka na drugi strani.

Predlog zakona določa tudi možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Kolektivna odškodninska odgovornost je, tožba, je pomemben institut za učinkovito obravnavanje te problematike, s katerim se rešuje problem vlaganja velikega števila individualnih tožb, in s tem preobremenjenost sodišč poudarjamo, da tudi s tem odpravljamo neustavnost nekdanjega 350.a člena zakona o bančništvu, v zvezi s katerim je Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2016 ugotovilo, da bi nekdanjim imetnikom morala biti zagotovljena možnost kolektivnega odškodninskega varstva. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve, ki pomeni, da bodo v kolektivno odškodninsko tožbo vključeni vsi nekdanji imetniki po posamezni banki, ki ne bodo izrecno zahtevali svoje izključitve, poleg tega bodo izključeni tudi tisti nekdanji imetniki, ki bodo sprejeli poravnavo.

Nadalje predlog zakona ureja še možnost uporabe instituta združitve pravd in vzorčnega postopka, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, bodo tako rešena enako za vse. Sodišče bo namreč po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združilo posamezne pravde, v katerih so tožniki različnih redov, kvalificiranih obveznosti in njihovi zahtevki izhajajo oziroma izvirajo iz iste odločbe Banke Slovenije ter jih obravnavalo v vzorčnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Dokazno breme v sodnih postopkih po tem zakonu bo na toženi stranki, to je Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več kot bi v primeru, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Kot že omenjeno, s predlogom zakona odpravljamo tudi razlog, zaradi katerega je Ustavno sodišče v lanskem letu razveljavilo zakon, ki je urejal to problematiko. Ker po odločbi Ustavnega sodišča Banka Slovenije ne more biti plačnica morebitnih odškodnin, je plačnica po predlogu zakona Republika Slovenija, ki pa bo lahko v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se v tem ločenem postopku ugotovi, da je Banka Slovenije ali oseba, ki je ravnala po njenem pooblastilu ravnala v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pripravljeni amandmaji koalicije, s katerimi Vlada soglaša, saj v največji možni meri sledijo temu mnenju in pomenijo izboljšanje besedila predloga zakona in s tem pravne varnosti nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Glede nekaterih pripomb pa smo podali pisna pojasnila, zakaj jih ni mogoče upoštevati oziroma na kakšen način so bile pripombe upoštevane. Zlasti izpostavljamo, da se s predlaganimi amandmaji koalicije ureja zastaranje, širi se nabor oseb, ki bodo lahko dostopale do virtualnih podatkovnih sob, določi se fiksni znesek poravnave in pripadajoče obresti, podaljša se rok za vlaganje tožb in spremeni ureditev glede upoštevanja reprezentativnosti interesnih združenj, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Naj zaključim, da po mnenju Vlade predlog zakona odpravlja vse doslej ugotovljene neustavnosti, vezane na učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z uporabo instituta predhodnega mnenja se bo ponovno preučila vsa dokumentacija vezana na izrek izrednih ukrepov, s čimer se bo lahko tudi na tej podlagi dokončno ugotovilo ali so bili nekdanji imetniki pri bančni sanaciji v letih 2013 in 2014 prikrajšani, zato je pomembno, da se predlog zakona čim prej sprejme in nekdanjim imetnikom omogoči učinkovito varstvo njihovih pravic.

Predlagam, da predlog zakona in predlagane amandmaje koalicije podprete. Hvala.