Najlepša hvala za mnenja in vprašanje.

Morda najprej odgovor na vprašanje. Zdaj, vesolje je izrazito horizontalno področje, navezuje se na celo vrsto izzivov, ki jih imamo. Absolutno že znotraj obstoječe vladne delovne skupine za vesolje, ki jo vodi vodja slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, sodeluje vrsta resorjev od obrambe do visokega šolstva, znanosti in inovacij, notranjih zadev, kibernetske varnosti, kmetijstvo in tako naprej. S povečanimi ambicijami Slovenije na tem področju je prav, da tudi posamezni sektorji prispevajo vplačila v evropske programe, zato da bomo lahko izkoristili vse potenciale, ki nam jih ti programi omogočajo tudi z vidika aplikacij, ki jih potrebujejo ti sektorji. V tem pogledu se seveda specifična teža posebej recimo obrambnega sektorja izrazito povečuje. Mnoga podjetja, ki so del slovenskega vesoljskega sektorja, pravzaprav so aktivna tudi na obrambnem področju ali na drugi strani izjemno aktivna v različnih oblikah raziskovalnih in inovacijskih operacij. Nenazadnje je, kar nekaj teh podjetij neposredno / nerazumljivo/ slovenskih univerz. Seveda pa je potrebno poudariti, da v slovensko vesoljsko industrijo hkrati štejemo seveda tudi celo vrsto raziskovalnih inštitucij, začenši z Inštitutom Jožef Štefan, Mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalniško informatiko, Ljubljanska fakulteta za strojništvo, Ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in tako naprej. Naj poudarim, da gre za nov sporazum, da gre za naslednji korak, se pravi, pridružitveno obdobje se s koncem leta izteka. Sedaj vstopamo v ESO kot polnopravni člani, kot tisti, ki bomo skupaj z drugimi evropskimi članicami enakopravno sedeli za mizo. S tem povečali priložnosti za seveda prvenstveno slovensko industrijo, na drugi strani pa seveda tudi za druge priložnosti, predvsem v tistih programih, kjer doslej kot pridružena članica nismo mogli sodelovati. V tem pogledu pa so prav ti programi eni od najzanimivejših.

Soglašam z vsem, kar je bilo rečeno glede dosedanjih dosežkov vesoljskega sektorja. Mrda samo dva ali pa vsaj en droben popravek. Ne gre za 600 kilometrov, gre za 6 tusil kilometrov. Se pravi, drugi Skylabov satelit kroži na orbiti 6 tusil kilometrov in to še toliko bolj poudari res robustnost, ki ste jo poudarili, sposobnost preživetja v tako težkih razmerah v vesolju in izjemno dobro funkcioniranje, ki ste ga tudi podčrtali, z zelo dobrimi rezultati in uporabo podatkov, ki jih na ta način pridobivamo iz vesolja. Še kratko o čipih. Absolutno soglašam, da je to pomembna evropska prioriteta. Naše ministrstvo je pri tem intenzivno sodelovalo, res pa je, da smo se tudi v dogovoru s podjetji, ki jih to področje mikroelektronike zanima, tudi raziskovalnimi institucijami, osredotočili predvsem na raziskovalne kapacitete, na prototipiranje, na programsko opremo, ki jo v ta namen slovenska podjetja potrebujejo. Ker kot ste sami tudi omenili, gre res za velikanske investicije v to področje in tudi velikansko tekmo spodbud, kjer moramo biti realisti, v kolikšni meri lahko Slovenija pridobi to tako velike investicije. V vsakem primeru pa želimo v renesansi mikroelektronike v Evropi. Naj povem, da ima Slovenija tudi na tem področju izjemno bogato tradicijo in da smo bili pravzaprav med pionirji na tem področju v preteklosti in da je prav, da v tem pogledu izkoristimo prav tisto nišo, prav tisti segment, kjer lahko dosegamo tudi najvišjo dodano vrednost. Ne nujno sama proizvodnja čipov, pač pa njihov razvoj, dizajniranje ravno po zgledu izjemno robustnih rešitev kot so že izpričan produkt slovenskih podjetij.

Naj omenim še nekaj, kar uvodoma nisem omenil, in to je tako imenovani / nerazumljivo/ return. Ko govorimo o milijonskih vplačilih v programe ESA, to ne pomeni denar, ki je za Slovenijo izgubljen. Nasprotno, gre za to, da s plačilom državnega denarja v te programe odpremo hkrati priložnost slovenskih podjetij, da v teh programih sodelujejo. In neposredni učinek dosedanjih vplačil je več kot ena, kar pomeni, slovenski vesoljski sektor počrpa več denarja kot ga država vanj plača. Seveda pa je k temu potrebno prišteti vse vrsto drugih posrednih učinkov, ki jih na ta način ustvarimo z ustvarjenimi delovnimi mesti, z okrepljeno inovacijsko in raziskovalno dejavnostjo naših podjetij s pomembnim kritjem najbolj rizičnih delov inoviranja. Jutri pa seveda razvoj novih izdelkov, novih rešitev za to, da bistveno krepimo potenco našega gospodarstva. Hvala lepa.