Najlepša hvala.

Na začetku naj povem, da seveda polno podpiramo, lahko bi rekel, ta sporazum. Sam spremljam, lahko bi rekel, velik del te industrije, tega grozda. To je tudi ta predstavitev, ki ste jo danes namenili, tudi spremljam delo mojih nekdanjih kolegov, ki na fakulteti, na tehniški fakulteti FERI v Mariboru v bistvu so razvili te nanosatelite, ki so posebej zanimivi za slovensko javnost. Naj povem, da zanimivost predvsem Skylaba, mariborskega podjetja, je tudi v PicoSkyFT, torej gre za poseben mikroprocesor. Kot veste, v vesolju so nenavadne razmere preživetja in ogromno napak v sami elektroniki in robustnost razvoja PicoSkyFT mikroprocesorja, ki je lahko bi rekel, eden nosilnih elementov, relativno enostaven, če bi ga pogledali na Zemlji, ampak ima izredno kvalitetno delovanje s čim manj napakami torej približno 500, 600 kilometrov nad zemeljsko orbito. Oba nanosatelita približno dnevno priletita 14- do, 16-krat torej obkrožita zemeljsko orbito in preko tega seveda lahko absorbirata, spremljata in dajeta številne podatke. Ravno napake so bile osnova tudi izstrelitve prvih satelitov ameriških, ogromno napak, ogromno zavrnitev, ker pač elektromagnetno sevanje v vesolju je ogromno. In ravno zato je v vesoljskem delu, ko gledamo tudi Evropsko vesoljsko agencijo, so pomembni nišni proizvajalci. Torej, biti nišni proizvajalec in biti dober, posebej specializiran na neko malo področje, to so takšne tržne niše, da mislim, da vsak evro, ki ga bomo vložili tako v sporazum, kasneje tudi kakršnakoli bodo pogajanja, ali je to milijon, dva, glejte, to je dobesedno malo kdaj rečemo, poslanci stalno gledamo pri vsakem evru, tu pa mislim, da sploh ni vprašanje milijona, dveh, lahko tudi treh, ne, zato ker odpiramo preko tega prepoznavanja nekaterih nišnih proizvajalcev. In slovenski inženirji so odlični, so se izkazali. Marsikdaj so prezrti v slovenski javnosti, zaradi tega tudi se marsikdaj oglašamo v takih odborih, da odpiramo tudi obzorja tistim, ki nas gledajo preko preko televizijskih sprejemnikov. Da high tech industrija je za Slovenijo ena izmed rešitev visoke dodane vrednosti; seveda se razvija ne čez noč, postopoma, po korakih, ampak ti koraki so pogumni, gredo naprej in jaz mislim, da tu sploh ni vprašanje. In da tudi ti naši trije sateliti, ki so trenutno v vesolju, so izraz tega. Naj povem, da tudi na Odboru za evropske zadeve, ki ga vodim, je ena izmed novih zadev, je tudi uredba o monitoringu gozdov, torej evropski vesoljski program, kjer bodo evropski sateliti spremljali stanje gozdov. Slovenci imamo velik problem tudi na tem področju, zaradi česar naši gozdovi so izredno stari. Na žalost se je kot pri človeku, večinoma so, lahko bi rekel, nagnjeni, samo ta odpornost slovenskih gozdov je relativno nizka zaradi starosti. Pomlajevanje in spremljanje satelitov, torej za zdravstveno stanje gozdov je eden izmed pomembnih vidikov. Lesna biomasa je tudi eden izmed bogatih atributov Slovenije, je ne znamo izkoristiti, jo zaviramo tudi v tem zelenem prehodu. V Sloveniji gnije približno milijon ton lesne biomase. In spremljanje tudi gozdov, zato da preživijo, zato da jih pravi čas izsekamo, številne bolezni, ravno s pomočjo satelitov je recimo tudi eden izmed pomembnih vidikov. Seveda je pa pri tej tem sporazumu pomembno predvsem to, da naša podjetja, nišni proizvajalci se, lahko bi rekel, sodeluje v grozdu tudi v slovenski izdelavi satelitov, predvsem pa da jih na mednarodnem nivoju lahko opazijo, in so jih opazili. Bil je predolgi, zato smo dobili to in sem hvaležen, da ste me ponovno spomnili na slovenska podjetja, ki sodelujejo kot nišni proizvajalci pri številnih zadevah, to, kar je tudi državni sekretar Frangež danes povedal. In to, glejte, to je nekaj kar sem sanjal za to, da bi dal politiki tudi sam nek pečat kot inženir. To je prihodnost lahko Slovenije, dveh milijonskih, dva milijonske, lahko bi rekel, populacije neke mini države, ki mora postati ki mora postati, lahko bi rekel, high tech podjetje. Vedno sem jo videl vsaj v nekih superlativih Slovenijo v nadaljnji rok kot neki evropski Singapur. Nenazadnje tudi to je moj, glede na to, da prihajam 14 dni nazaj sem bil v Bruslju / nerazumljivo/ z evropskim komisarjem smo se pogovarjali tudi o aktu čipih, o promocijah in pa seveda ob pomoči državam za to, da začnemo proizvajati tudi kakšne mini mikroprocesorje v Sloveniji. Glede na mikroprocesor, ki sem ga omenil, ki je relativno malo zmogljiv, če gledamo zemeljske zadeve, ampak izreden mikroprocesor za vesolje, je trenutno 100 milijard, 43 direktnih spodbud iz Evropske unije za proizvodnjo čipov, mikroprocesorjev in vsega v Evropi in zato, da Evropa tudi dvigne svojo proizvodnjo iz 10 na 20 % na svetovnem nivoju: velik cilj. In Slovenijo tudi tu apeliram trenutno na predstavnike Vlade, da se tudi na tem področju nekako odzovemo. Nemčija ima trenutno v procesu ali pa v projektih dve veliki vlaganji. Nemčija bo sama financirala, dodatno spodbujala tajvanskega proizvajalca iz / nerazumljivo/ v višini pet milijard evrov. V bližini Dresdena se gradi prvo tako podjetje torej neki / nerazumljivo/, ki je pomembno tudi za evropsko proizvodnjo na tem področju / nerazumljivo/. Brez mikroprocesorjev ni ničesar. To je osnova vsega. Če ga nimamo, je vsa zadeva zaman. Mislim, da je tudi post covidna kriza, ko smo imeli tudi krizo dobavnih verig pokazala, da smo tu zelo ranljivi na tem področju. Tako da poleg vse te odlične predstavitve, ki so jo predstavili, nek moj apel, da tudi na tem področju začnemo razmišljati, kako privabiti mogoče iz Tajvana, še od kod, kjer pač neko znanje čipov - na Nizozemskem imamo še, mislim da eno ali celo samo dve podjetji, ki imata znanje izdelave, lahko bi rekel strojev za izdelavo čipov, ki je prav tako pomembno -, torej vse, kar se je možno v Evropi združiti, je pomembno za razvoj in za visoko dodano vrednost tudi na koncu slovenskim izdelkom.

Tako da, na koncu naj še enkrat povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki seveda predlog tega, da se ta sporazum podaljša, da se podpiše, da se še bolj poglobi podprli, ker mislim, da je to odlična rešitev za Slovenijo na dolgi rok. Najlepša hvala.