Najlepša hvala. Spoštovane članice in člani Odbora za zunanjo politiko. Najprej mi dovolite, da se res zahvalim predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Predragu Bakoviću za res hiter odziv in odprte roke za to, da lahko ta pomemben korak, ki je v tem hipu pred nami naredimo v rokih, ki smo si jih zastavili v skladu tudi s pričakovanji s strani Evropske vesoljske agencije.

Vlada Republike Slovenije predlaga, da se torej Odbor za zunanjo politiko seznani in podpre s tem, da Republika Slovenija sprejme pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije. S tem se pravzaprav dela še eden od zadnjih v nizu korakov, potrebnih za to, da v letošnjem letu v Sloveniji naredimo vse potrebno za to, da s 1. 1. 2025 postanemo polnopravni, polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. Zdaj ker je to ena od redkih priložnosti, ko lahko v Državnem zboru govorimo o vesolju in naših vesoljskih ambicijah, se mi zdi pomembno vendarle poudariti, da gre za proces, ki ima pomembno zgodovino z velikimi rezultati. Slovenija je leta 2009 podpisala sporazum Evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo, leta 2020 pa smo sklenili nov okrepljeni pridružitveni sporazum, ki pa se izteče 31. decembra 2024. V vsem tem vmesnem obdobju je Slovenija z izjemno aktivnostjo ekipe pod vodstvom Tanje Permozer - ekipe, ki jo danes skušamo pozicionirati tako doma in v svetu kot Slovensko vesoljsko pisarno - z glavnim fokusom na gospodarskih interesih, ki jih imamo v vesolju, zastavila res ambiciozno delo. Slovenija je leta 2022 okrepila vplačila v programe Evropske vesoljske agencije in konec lanskega leta novembra v skladu z odločitvijo Vlade Republike Slovenije tudi zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Zdaj, zakaj je to za nas pomembno? Naj povem, da smo kot enega od korakov, potrebnih na tej poti, v drugi polovici lanskega leta sprejeli slovensko vesoljsko strategijo močno fokusirano na naše gospodarske interese, na potenciale, ki jih ima naš vesoljski sektor v sodelovanju tako na multilateralni kot bilateralni ravni v različnih vesoljskih programih, pretežno in skoraj izključno osredotočeni na sodelovanje v programih Evropske vesoljske agencije. Evropska vesoljska agencija je naše skupno evropsko vozilo za to, da Evropa krepi svojo težo v vesolju, za to da izvaja vrsto izjemno prebojnih raziskovalnih torej aktivnosti, da zagotovi svoj strateško pomemben avtonomen dostop do vesolja in da seveda skupaj in v sodelovanju z drugimi velesilami opravi naslednje velike korake, ki nas čakajo v vesolju. Zakaj je to pomembno z vidika naše industrije? Zato, ker sodelovanje naših podjetij, majhnega, pa vendar izjemno dinamičnega in hitro rastočega vesoljskega sektorja omogoča podjetjem sodelovanje z najzahtevnejšimi partnerji v svetu. Lahko bi našteval primere podjetij, ki navdušujejo s tem, da s svojimi raziskovalnimi, inovacijskimi aktivnostmi, industrijskimi aplikacijami pripravljajo kompleksne rešitve, ki se uporabljajo bodisi torej v različnih programih. Slovenija se je odlikovala na vrsti področij, morda bi lahko izpostavil programe za opazovanje Zemlje, Oarth Observaations. Veste, da imamo v tem hipu v orbiti tri slovenske satelite NEMO HD, Centra odličnosti Vesolje SI in dva satelita ,mariborskega podjetja Skylabs oziroma Univerze v Mariboru. No, lahko pa povem.. Ali lahko povem? Lahko, da smo že opravili aktivnosti za to, da slednjemu, torej Skylabsu izdamo tudi dovoljenje za tretjo izstrelitev satelita predvidoma še v letošnjem letu iz izstrelišča bavarskega Startupa ISAR Aerospace. S programom opazovanja Zemlje, recimo, je izjemno zanimivo pridobivanje podatkov iz vesolja o Zemlji. Ti podatki imajo izjemno raziskovalno, pa tudi komercialno vrednost, to vrsta slovenskih igralcev na tem področju, ne samo ta dva, ki imata satelite, pač pa tudi vrsta servisnih podjetij, podjetij, ki obdelujejo podatke, ki te podatke posredujejo nadalje klientom recimo v izjemni pomembnosti za opazovanje klimatskih pojavov, predvidevanje in preprečevanje naravnih nesreč, upravljanja z vodami, upravljanja z biosistemi in tako naprej. To je seveda samo ena od veja, kjer smo aktivni v vesolju. Moral bi omeniti seveda tudi razvoj različne opreme, robotske in človeške raziskave in celo vrsto drugih stvari, nenazadnje tudi, torej tudi eno posebno napravo, ki je, Esino napravo, ki je stacionirana v Planici, v Nordijskem centru Planica, prav tako za pravzaprav raziskovanje funkcioniranja človeškega telesa v breztežnosti. Podjetij, ki so aktivna na tem področju, je seveda več. Gre za povezan slovenski vesoljski ekosistem. Slovenska vesoljska pisarna največ pozornosti pravzaprav usmerja povezovanju teh slovenskih podjetij s programi ESE ali drugimi pomembnimi evropskimi integratorji v zadnjem obdobju posebej izpostavljeno sodelovanje z več nacionalnimi agencijami. Pomemben premik je bil narejen denimo s francoskim centrom za vesoljske študije, torej njihovo nacionalno vesoljsko agencijo in v vseh tovrstnih podobnih primerih, pa če govorimo o Nemčiji, o Italiji ali Franciji in drugih, se kaže, da imajo slovenska podjetja široko odprta vrata ravno zaradi odličnih političnih povezav, ki jih v veliki meri kreira slovenska vesoljska pisarna. V tem pogledu smo na Ministrstvu za gospodarstvo na to majhno ekipo, ampak izjemno profesionalno, izjemno dobro povezano, izjemno ponosni. Naj pa seveda povem, da naše nadaljnje ambicije seveda pomenijo ne le večje priložnosti za slovensko industrijo, pač pa tudi povečanje obveznosti za Republiko Slovenijo. Mi smo doslej v skladu z dogovori na zadnjem, torej na ministrski konferenci Evropske vesoljske agencije iz leta 2022 namenjali za vplačila v programe ESE približno 7 milijonov evrov letno. Neposredno se bo, zaradi vključevanja v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije povečal v začetku prihodnjega leta enkraten strošek, to je tako imenovani / nerazumljivo/, na drugi strani pa povečana članarina Slovenije zaradi polnega polnopravnega članstva, medtem ko bomo šele v drugi polovici leta 2025, ko bo ministrska konferenca Evropske vesoljske agencije odločala o nadaljnjem triletnem programu, se tudi odločali o povečanih vplačilih. Dejstvo pa je, da nam primerljive države za vesoljski sektor namenjajo več denarja. Dal bom primer Češke, če mi je dovoljeno. Če primerjamo, da je BDP na prebivalca približno enak, bi v tem hipu samo za to, da izravnamo vplačila v programe ESE, morali vplačevati 12 milijonov in ne sedem. Češka, za primerjavo, torej namenja skupaj 60 milijonov evrov izključno za programe Evropske vesoljske agencije. Na drugi strani pa seveda razvija tudi druge bilateralne, kot tudi multilateralne iniciative. Države, kakršna je Slovenija, majhne, odprte ekonomije lahko s sodelovanjem v vesoljskem sektorju veliko pridobijo. Gre predvsem za razvoj kompleksnih znanj, visokotehnoloških kompetenc, kjer pa seveda dognanja in spoznanja v, za in iz vesolja. Predstavljajo tudi izjemen poligon za to, da na temelju teh kompetenc razvijemo tudi različne oblike zemeljskih, civilnih tudi seveda vojaških in drugih aplikacij. Prepričani smo, da bo Slovenija z izpolnitvijo, iz našega zornega kota enega naših najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev, torej dosego polnega pravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji naredila en pomemben premik naprej. Prav danes, mimogrede, je v tem pogledu izjemno pomemben dan, saj ne le, da delamo enega od ključnih korakov na poti v polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji, pač pa bomo v okviru strateškega dialoga med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike danes tudi pristopili k / nerazumljivo/, torej mednarodnemu sporazumu, ki ureja nekatera bistvena pravila o miroljubnem raziskovanju, sodelovanju v vesolju v sklopu seveda ambicije, da se v prihodnjih letih doseže naslednji veliki zgodovinski podvig v naši poti v vesolje, in to je dal torej dolgotrajnejša prisotnost človeške odprave na Luno.

Predlagam, da je to za uvod dovolj. Predsednik, še enkrat iskrena hvala za res dobro sodelovanje z Odborom za zunanjo politiko, zato da smo v kratkem času to točko uvrstili na dnevni red, da lahko danes, upam, za vašo podporo Republika Slovenija naredi ta pomemben korak.