Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi, državljanke in državljani!

Danes odločamo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih je v zakonodajno proceduro vložila predsednica Državnega zbora. Zakon naslavlja izjemno pomembna vprašanja v okviru parlamentarne preiskave, ureja zaščito preiskovancev in prič v skladu z odločbami Ustavnega sodišča in priporočili Evropske komisije. Institut parlamentarne preiskave je bil v naši parlamentarni praksi žal predolgo orodje zlorab posameznih političnih strank, predvsem ene, kar reflektira v sramotnem dejstvu za Republiko Slovenijo, da smo svetovni rekorder po številu odrejenosti parlamentarnih preiskav v dobrih 30. letih naše države.

In kakšni so dejanski epilogi teh parlamentarnih preiskav? Koliko jih je reflektiralo v nekem dejanskem učinku v dobrobit državljank in državljanov? To je retorično vprašanje, seveda. To nenadzorovano širjenje političnih diskreditacij, žal, premnogokrat brez vsake dejanske osnove ni ostalo brez posledic. Zaradi odsotnosti učinkovitih regulativnih mehanizmov je predsednik Državnega zbora oziroma tokrat predsednica prvič v našem mandatu brez konkretnega zakonsko določenega vzvoda, ki bi določal preprečitev preiskav, ki so nezakonite in neustavne. Videli smo številne primere v preteklosti, ko je bilo samo bistvo pravičnosti ogroženo zaradi zasledovanja političnih ciljev, hudim osebnim in političnim diskreditacijam, lažem, insinuacijam, stokrat ponovljeni na ekranih in drugih medijih, brez enega samega dokaza, neosnovanim, plasiranim in uvedenim zgolj z namenom uničenja integritete fizičnih in pravnih oseb, sodnikov, tožilcev in tako naprej je treba narediti konec. Samo zato, ker smo poslanci v nasprotju z ostalimi državljanke in državljani, ki morajo odgovarjati za kazniva dejanja žaljivih obdolžitev, razžalitev, obrekovanj, opravljanj in tako naprej smo poslanci, kot da smo nekaj več, zaradi imunitete, seveda ne odgovarjamo za to si nekateri, ki dejansko sami ne premorejo nikakršnih moralnih ali krščanskih, če želite, vrednot, na katere sicer tako zelo prisegajo, mirno dovoljujejo škodo drugih lagati, jih diskreditirati in uničevati na očeh javnosti, ne da bi napadena oseba imela kakršnokoli zakonsko zagotovljeno sredstvo, ki bi dalo vsaj osnovno možnost, da se preveri upravičenost preiskave. To je jasno neustavno in je nezakonito. Zakon o kazenskem postopku in Zakon o prekrških, ki bi se naj za parlamentarno preiskavo uporabljala smiselno, glede vprašanj, ki v samem zakonu niso urejena sta jasna. Zahteva za preiskavo mora biti obrazložena, vsebovati mora vsa tista odločilna dejstva, to pomeni dokaze, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja ali prekrška. Ne sme se torej dovoliti preiskava na podlagi pavšalnih trditev brez vsake dokazne podlage, če ni za to zadostno podanih dokazov in žal se to v našem parlamentu počne. Prav zaradi tega, ker je kršenih več ustavnih načel in je preiskovanec prepuščen mrcvarjenju na očeh javnosti brez vsake možnosti preizkusa. Četudi Zakonodajno-pravna služba jasno in v celoti graja predlog za uvedbo parlamentarne preiskave konkretnih predlagalcev, kot v zadnjem primeru zahteve SDS zoper predsednika Vlade, recimo, mnenje Zakonodajno-pravne službe ni zavezujoče, zato je predsednica Državnega zbora pozvala Socialdemokratsko stranko k popravi in dopolnitvi predloga, a brez učinka, saj nekih dokazov predložiti ne moreš in očitkov podati, če jih ni.

S predlaganimi spremembami Zakona o parlamentarni preiskavi uvajamo nujne varovalke. Te varovalke bodo pooblastile določene institucije in tretjino poslancev Državnega zbora, da zaprosijo za mnenje Ustavno sodišče o ustavnosti odrejene parlamentarne preiskave, kar je edina in minimalna varovalka, da se izognemo nadaljnjim nezakonitostim in neustavnosti. Ne moremo pozabiti streznitveni / nerazumljivo/ iz preteklosti. Očitek Ustavnega sodišča v aferi Kangler recimo, je oster opomin na nevarnost tega instituta. Ne samo, da je očrnil ugled Državnega zbora, / znak za konec razprave/ ampak je posledično reflektiral nadzoru mednarodnih organov, kot je Evropska komisija, ki je posledično izrazila zaskrbljenost glede stanja pravne države v naši državi. Obstajata torej moralni in pravni imperativ, da ukrepamo po neuresničenih odločbah Ustavnega sodišča, po neodzivnosti Ministrstva za pravosodje, ki je bilo večkrat pozvano s strani predsednice Državnega zbora, da pripravi ustrezne spremembe zakonodaje, slednji ni preostalo drugega, kot da sama pripravi in vloži predlagane zakonodajne spremembe, ki bi jih vsak od nas, ki premore osnovni čut za pravičnost, / znak za konec razprave/ moral podpreti. Za to namreč ni potrebno, da si pravnik. Te spremembe tudi ne bodo imele retroaktivnega učinka, zakon se bo uporabljal za prihodnje parlamentarne preiskave. Žal bo gospod predsednik še ena žrtev političnih zlorab in manipulacij, a upamo lahko, da zadnja. Z uveljavitvijo teh sprememb ponovno potrjujemo svojo zavezanost k pravičnosti, odgovornosti in pravni državi. Izkoristimo to priložnost, da okrepimo temelje naše demokracije in podpremo načela ustavnosti in zakonitosti ter preprečimo nadaljnje politične zlorabe izjemno pomembnega instituta parlamentarne preiskave.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda podprli.

Hvala za pozornost.