Govor

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Parlamentarna preiskava predstavlja eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, poleg tega pa ima pomembno vlogo podpiranja parlamenta pri njegovem delu in pripravi odločitev. Svoj namen ima pri nadzoru vlade, zlasti pri nadzoru njenega upravno izvršilnega dela, bolj pogosto Namen parlamentarne preiskave najde svojo razlago pri odkrivanju nepravilnosti, kršitev ali podobnih pojavov, ki jih je potrebno temeljito raziskati, da bi ugotovili ali ovrgli odgovornost nosilcev funkcij upravnih organov. Pri tem pa je pomembno spoštovanje načela delitve oblasti, načela ustavnosti in zakonitosti, načela javnega pomena ali javnega interesa ter načelo določnosti preiskave. Vsa načela se morajo uporabljati skupaj in se med seboj ne izključujejo. Za predmet parlamentarne preiskave bi lahko rekli, da sovpada s temeljnimi funkcijami Državnega zbora s to razliko, da je zakonodajalec v pogled zadev, ki sodijo na volilno področje, dodal še druge zadeve, ki so v ustavni pristojnosti Državnega zbora. Ob tem mora biti seveda izpolnjena predpostavka, da gre za zadeve javnega pomena. Se pa v zgodovini parlamentarnih preiskav v Sloveniji ni vedno izkazalo, da so vse parlamentarne preiskave imele za cilj odkrivanje nepravilnosti, kršitev ali podobnih pojavov, ki jih je bilo potrebno temeljito raziskati, da bi ugotovili ali ovrgli odgovornost nosilcev javnih funkcij in tu je Ustavno sodišče večkrat presojalo in na institut parlamentarne preiskave izdalo štiri odločbe in kar šest sklepov, protiustavnost pa ugotovilo v kar treh od štirih svojih odločbah. Pri čemer je potrebno poudariti, da bi nekatere ugotovljene protiustavnosti morali odpraviti že pred več kot desetletjem, pa tega nismo storili in lahko rečemo, da smo kot institucija pogrnili na izpitu pravne države in načela delitve oblasti. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, že sam po sebi ureja zelo pomembno in zahtevno vprašanje, toliko bolj pomembno, ker naj bi z njim odpravili ugotovljene protiustavnosti. Poleg predlog zakona omogoča naknadno ustavno sodno varstvo, s katerim bo omogočeno zadržanje ustanovitev preiskovalne komisije do odločitve Ustavnega sodišča, kar ima za končni rezultat tudi dejstvo, da parlamentarna preiskava ne bo odrejena, če bodo ugotovljene kršitve Ustave. Ali se nam na tem mestu poraja vprašanje ali je to dovolj ali je dovolj, da z zakonom odpravimo protiustavnosti in uvedemo institut naknadnega ustavnosodnega varstva. To se sprašujemo predvsem iz dejanske rabe ali celo zlorabe instituta parlamentarne preiskave pri nas. Če se ozremo nazaj v pretekle parlamentarne preiskave in spremljamo razmere nekaterih preiskav, se nekako ne moremo znebiti občutka, da se nekatere preiskave odvijajo zgolj z namenom političnega obračunavanja, kar se seveda marsikomu v tej dvorani ne zdi nič posebnega, nič čudnega, pa vendar. Podoben pojav političnega obračunavanja so imele tudi druge demokracije po svetu, a so te demokracije institut parlamentarne preiskave zlorabljale v 18. stoletju, torej na samem začetku razvoja tega instituta. Mi pa, če sem ciničen, smo še vedno tam, v 18. stoletju. Prepričani smo, da bo treba presneto paziti, da se preiskave ne spremenijo v pretežno politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami oziroma med koalicijo in opozicijo. Upravičena je namreč bojazen, da lahko pretirana in neustrezna uporaba parlamentarne preiskave privede do izvotlitve namena, in še huje, do političnih zlorab. Pomembno je torej, da ta institut ostane sredstvo širšega družbenega nadzora in se ne spremeni v orodje za preganjanje političnih nasprotnikov. Na tem področju je še veliko rezerve, ki po našem mnenju izhajajo iz vpliva političnih strank na delovanje preiskovalnih komisij in v manjši meri iz pomanjkanja strokovnega znanja in izkušenj. Poudariti je treba, da ima znaten vpliv na ustrezno delovanje komisij tudi število strank v Državnem zboru, predvsem pa v Levici vidimo izziv za prihodnost. Saj je večina preiskav odrejenih preširoko, preveč nedoločno, kar tudi ovira uspešnost preiskave.

Torej, če sklenemo. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je korak naprej, vendar bo na tem področju potreben streznitveni moment, saj so pri sami normativni ureditvi velike rezerve, ki bi jih bilo potrebno nasloviti.

Zakon bomo danes v Poslanski skupini Levica podprli.