Spoštovana, hvala za besedo.

Spoštovani vsi!

Odbor za pravosodje je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi obravnaval na svoji 19. nujni seji kot matično delovno telo. Predlagateljica, poslanka magistra Urška Klakočar Zupančič je predstavila poglavitne rešitve predloga zakona, ki se usklajuje z odločbami Ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji. Uvodoma je poudarila, da mnogi strokovnjaki ugotavljajo, da se parlamentarna preiskava, ki je razmeroma nov pravni institut in v marsičem presega splošne politične pristojnosti državnega zbora ter predstavlja izjemno sredstvo parlamenta, pri nas uporablja prevečkrat in včasih tudi nedopustno posega v načelo delitve oblasti ter človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlog zakona mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo postopka na eni strani ter varovanjem človekovih pravic in svoboščin na drugi strani. Zakon mora biti takšen, da bo zagotavljal izvajanje preiskave in obenem preprečeval zlorabljanje parlamentarne preiskave za politične boje med koalicijo in opozicijo. V nadaljevanju je podrobno predstavila predlagane rešitve ter tudi predlagane amandmaje za amandmaje odbora, ki sledijo predvsem pripombam zakonodajnopravne službe. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe doktor Dušan Štraus je povedal, da predlog zakona določa predhodno in naknadno ustavno sodno varstvo o isti stvari in s tem prekorači z ustavno določene, z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča v zvezi z določitvijo pristojnosti dajanja mnenj Ustavnega sodišča je izpostavil, da Ustavno sodišče ne daje svetovalnih mnenj in ni posvetovalni organ. Kljub temu, da so spremembe zakona nujne zaradi uresničevanja treh odločb ustavnega sodišča, v Zakonodajno-pravni službi ugotavljajo, da predlog zakona ne uresničuje ustavne zahteve po učinkovitosti, učinkoviti parlamentarni preiskavi iz 93. člena Ustave, ki mora biti izvedena brez nepotrebnih ovir in zavlačevanj. Poleg tega se s predlagano ureditvijo odločba Ustavnega sodišča glede izločanja predsednika in članov parlamentarne preiskave v bistvenem sploh ne uresničuje. Državni svetnik Rajko Fajt je predstavil skupno mnenje Komisije za državno ureditev in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki predloga zakona ne podpirata in sta v razpravi izpostavili svoje pomisleke do predloga zakona, poudarjata, da sicer podpirata reševanje neizvršenih odločb Ustavnega sodišča. V obrazložitvi predloga zakona se navaja, da je njegov cilj tudi uskladitev z odločbami Ustavnega sodišča iz leta 2011 in 2021, vendar komisiji opozarjata, da predlog zakona presega zahtevo Ustavnega sodišča. Komisiji posebej izpostavljata tudi 5. člen predloga zakona, ki uvaja retroaktivnost predloga zakona, kar je po njunem mnenju prav tako sporno. Odbor je bil seznanjen tudi z dopisom Sodnega sveta, ki predlaga, da odbor odloži obravnavanje predloga zakona do prejema njihovega mnenja. Preliminarno pa poudarjajo, da je predlagana druga alineja prvega odstavka 1b. člena predloga zakona povsem identična začasnemu načinu izvrševanja zakona, ki ga je že določilo Ustavno sodišče in torej v ničemer ne rešuje, ne naslavlja vsebinskih vprašanj. Ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče. Iz mnenja Državno tožilskega sveta izhaja, da bi bilo glede na veljavno zakonsko ureditev v pristojnosti Državno tožilskega sveta in generalnega državnega tožilca primerneje, da bi bil upravičen predlagatelj zahteve za presojo skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo in zakonom Državno tožilski svet in ne generalni državni tožilec, kar je odbor upošteval s sprejetjem amandmaja. Iz mnenja Združenja mestnih občin Slovenije izhaja, da predlagajo, da se v predlog zakona vključijo določbe, ki bi onemogočile uvedbo parlamentarnih preiskav v občinskih zadevah, saj bi ustanavljanje preiskovalnih komisij za primere preiskovanja dejanj nosilcev funkcij lokalnih oblasti predstavljalo protiustaven poseg. v avtonomijo lokalne samouprave. V razpravi so se poslanci opozicije kritično izjavili zlasti o neobičajnem času vložitve predlaganega zakona, o razlogih za njegov sprejem, o skrajšanem zakonodajnem postopku za sprejem predlaganega zakona, o pomislekih in pripombah Zakonodajno-pravne službe, kot tudi o smiselnosti, da se počaka na mnenje Sodnega sveta. S strani koalicijskih poslancev je bilo poudarjeno, da je normativno področje parlamentarne preiskave treba jasneje in podrobneje urediti, saj je na številnih mestih pomanjkljivo, posebej pa tudi, da ni urejeno pravno varstvo prizadetih subjektov ob vložitvi zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave kot tudi o aktu o ureditvi te preiskave. Odbor je v nadaljevanju opravil glasovanje in predhodno napovedane obstrukcije potekalo brez navzočnosti poslancev iz Poslanskih skupin SDS in NSi. Odbor je sprejel svoje amandmaje k vsem členom predloga zakona ter vse člene predloga zakona skupaj Pripravljen in dopolnjen predlog zakona, ki je sestavni del poročila odbora.

Hvala lepa.