Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.

V slovenski parlamentarni zgodovini imajo parlamentarne preiskave posebno mesto - žal ne najbolj častno. Gre za orodje parlamentarnega nadzora, ki bi moralo biti kot pomemben ustavnopravni institut uporabljeno v skladu z namenom Ustave in zakona, ki to orodje določata. Po Ustavi in zakonu je cilj parlamentarne preiskave ugotoviti in oceniti stanje v določeni zadevi javnega pomena za pridobitev ustreznih podlag za odločanje Državnega zbora. V parlamentarni preiskavi se ugotavlja tudi politična odgovornost nosilcev javnih funkcij, rezultat pa lahko vodi v spremembo zakonodaje na določenem področju ali v druge pomembne odločitve iz pristojnosti parlamenta. Namen in smisel parlamentarne preiskave je torej v ugotavljanju in raziskovanju dejanskih stanj, ki bodo potem podlaga za sprejemanje pravnih in tudi političnih odločitev parlamenta.

Žal se tudi v tem sklicu parlamentarna preiskava bolj kot resno orodje za raziskavo dejanskih stanj in ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij uporablja kot orodje za političen boj med političnimi nasprotniki, za obračune in diskreditacije enih z drugimi in obratno. Pri tem se nonšalantno posega v pristojnosti drugih vej oblasti, pri pripravi zahteve za parlamentarno preiskavo pa se ne ozira na kršenje ustavnih omejitev, posebej človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je zelo zaskrbljujoče, nedopustno in kaže na zelo nizko stopnjo politične in pravne integritete tistih, ki parlamentarno preiskavo zahtevajo. Prelomno točko zlorabe preiskovalnih komisij za namene političnega obračunavanja predstavlja tako imenovana preiskovalna komisija v zadevi Kangler. Zaradi te preiskovalne komisije je najprej presenečenje izrazila delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju, saj je šlo za politični poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva pri nas. Državni zbor je namreč v primeru kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja na zahtevo Državnega sveta odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, udeleženih v zadevi, s čimer je bilo eklatantno kršeno načelo delitve oblasti. Slovenija je morala na seji delovne skupine OECD poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z omenjenim kazenskim pregonom. Delovna skupina je na spletni strani OECD, je izpostavila pomen, ki ga ima spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s konvencijo OECD proti podkupovanju. Povedano po domače: z omenjeno parlamentarno preiskavo si je Državni zbor dovolil posegati v pravice in pristojnosti tožilstva in sodstva, na ta način pa lahko tudi neposredno pritiskajo nanje. Razlogi za tako delovanje niso mogli biti ne legalni ne legitimni. Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti tako imenovane Kanglerjeve preiskovalke. Odločitev Ustavnega sodišča je bila jasna in za Državni svet ki je bil zahtevatelj. Brutalna. Sledila so neprijetna vprašanja evropske komisije in vedno novi opomini Republiki Sloveniji v poročilu te institucije o stanju pravne države pri nas. In kakšen je rezultat te situacije danes? Pred sabo imamo predlog spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi, ki sem jo v parlamentarno proceduro vložila sama. In zakaj? Zato, ker menim, da je to moja dolžnost. Ker sem med drugim tudi odgovorna za zakonito in ustavno skladno delovanje te institucije. Pri čemer se dobro zavedam, do kje sežejo moje omejene pristojnosti po veljavni zakonodaji in veljavnem poslovniku. Ko po več pozivih resornemu ministrstvu ni prišlo do predloga zakona, ki bi naslovil vsaj minimum odločb ustavnega sodišča o zakonu o parlamentarni preiskavi, sem to storila sama. Nesprejemljivo se mi zdi, da tako Državni zbor kot prizadeti preiskovanci in organi nimajo orodja, s katerim bi lahko takoj ustavili najbolj eklatantne zlorabe parlamentarne preiskave, kot sem jasno povedala že v obravnavi na matičnem delovnem telesu, želim, da jo od zdaj naprej imajo. Ob tem poudarjam, da sprememba zakona, ki je pred nami v nikakršni meri ne vpliva na že odrejene parlamentarne preiskave in na tiste, ki so v postopku odreditve, kar bi nekateri v tej dvorani želeli prikazati in se bodo verjetno tudi trudili prikazati. Ob tem se dobro zavedajo, da omenjene parlamentarne preiskave kršijo več pravnih načel, nedopustno posegajo v pravice oseb, vključenih v te preiskave, ampak kljub temu veselo preiskujejo ali pa bodo preiskovali vse česar pravzaprav parlamentarna preiskava sploh ne bi smela preiskovati. Čas je, da takim praksam naredimo konec in zaščitimo tako državne organe, pravne in fizične osebe ter ne nazadnje tudi nosilce javnih funkcij pred zlorabami, diskreditacijami, političnimi obračunavanji. Parlamentarna preiskava ni igrača, ampak resen parlamentarni institut, ki mora imeti jasen namen, jasen cilj in jasen obseg, mora biti učinkovit in mora nuditi vse procesne garancije, ki bodo udeležencem parlamentarne preiskave, tudi članom komisije nenazadnje zagotavljale, da bo postopek tekel v skladu s pravnimi standardi demokratične države.

Hvala lepa.