Gospe in gospodje, Slovenke in Slovenci, Evropejke in Evropejci. Sem Prlek, Slovenec, Evropejec. Tako se je opisoval moj sin kot majhen otrok, ki je maja 2004 imel eno leto. Svojo mladost je preživel v Luksemburgu, delno na Dunaju in v Sloveniji. Počuti se Evropejca, a kot prvo ostaja Slovenec, pa tudi malo Prlek, po meni seveda. To je EU. Pusti nam, da smo ponosni Slovenci, a hkrati Evropejci. Pusti nam našo individualnost, pusti nam slovenski jezik, pa tudi slovensko potico. Pusti nam ohranjati različnost enotnosti. United in Deverzity. EU, ki je nastala kot združenje držav zaradi ohranjanja miru, se širila v gospodarsko unijo, nato še na druga področja, pravno, socialno, bančno, politično. Že v Schumannovi deklaraciji, ki jo je 9. maja 1950 predstavil francoski zunanji minister Schuman, je zapisano, da EU ne bo nastala naenkrat, ne na en mah, ampak se bo razvijala postopoma. Sami smo imeli to srečo, da smo pred 20 leti postali del te EU. In sami jo imamo možnost in jo moramo sooblikovati, razvijati, negovati. EU je naša prihodnost. Kaj nam je EU dala v 20 letih, kaj nam je odvzela, kam nas je uvrstila? Nam je postavila meje, geografsko, vrednostno, kulturno, politično, pravno? Odvzela je del suverenosti. Nam je odvzela tudi tokaj, teran ali omogočila, da je kraški pršut iz mesa madžarskih prašičev? Vse to smo se sami pogajali oziroma spregledali naše sosede, ki so nas morebiti prehiteli, in če smo se slabo pogajali, smo sami zakrivili to situacijo. Kaj smo dobili? Le zaščiteno slovensko potico, višje plače? Res je, povprečna plača 2004 je bila okrog 1100 evrov, danes leta 2024 pa okrog 2200 evrov. Ali je to edino, kar smo dobili? Ali smo res dobili, kot bi dejali skeptiki, le evropske cene in slovenske plače? Dobili smo veliko več. To, kar združuje EU, so človekove pravice, demokracija, pravna država, pravičnost, solidarnost, pluralizem. To, kar je zapisano v 2. členu pogodbe o EU kot vrednote EU. EU nam je dala seveda tudi skupni trg oziroma gospodarsko sodelovanje, Schengen, evro. Mladi imajo možnost potovati in študirati v vseh državah EU in vidijo EU kot veliko prednost in njihovo prihodnost. V EU s 27 državami je slovenski jezik eden od 24 uradnih jezikov. V Bruslju in Luksemburgu oziroma v evropskih inštitucijah lahko govorimo slovensko, tudi na uradnih dogodkih in tudi na Evropskem sodišču. Imam občutek, da je v EU naš jezik spoštovan bolj, kot jezik naših manjšin v nekaterih sosednjih državah. Seveda bi bil Prešeren prisotnosti slovenskega jezika v EU vesel. Tudi sama sem dala sodniško prisego v Luksemburgu, tako kot sodnica, kot tudi kot generalna pravobranilka v slovenščini. Ponosna in hvaležna sem za to možnost, da sem lahko izvajala te funkcije na sodišču Evropske unije. A poleg tega, v katerem jeziku govorimo, je pomembno tudi, kaj v Bruslju govorimo. Da smo odločni, aktivni, da se naši uradniki in politiki udeležujejo sej na evropski ravni. Sami lahko naredimo veliko. Lahko povečamo produktivnost, povečamo dodano vrednost, določimo spodbudno davčno okolje. Plač nam ne določa EU, ampak sami z delom, s konkurenčnostjo. EU nam daje le pravni okvir za vse to. A pomembne so tudi socialne pravice, standardi teh so v EU zelo visoki. Na primer, če pogledamo socialne pravice, na primer pravica do plačanega letnega dopusta je zapisana v EU listini. Veliko projektov smo izpeljali z evropskimi sredstvi, lahko bi jih še več, če bi bili pri črpanju uspešnejši. Na kaj vse lahko vplivamo? Schengen kritiziramo, ker če smo realni, to, da imamo kontrolo v Šentilju, na Karavankah, to ni Schengen. To sama redno doživljam, ko ponovno čakam na Šentilju. A moramo tudi sami zagotoviti boljši nadzor in sodelovanje in nadzirati ilegalne migracije. EU pa se mora zavedati, da sedanja politika ni optimalna, da so migracijska politika, da so nujne spremembe, če želimo, da bo država, da bodo države spoštovale azilni sistem in ostale oziroma postale še bolj solidarne in tudi odgovorne.

Veliko zadev je Slovenija odpeljala z odliko. Po moje Slovenija ni več učenka, po moje tudi študentka ne več, je aktivna in pomembna soustvarjalka evropske politike, prakse in prava. Seveda pa se pameten vedno uči od boljših, v tem smislu se tudi mi še vedno učimo. Smo sicer majhna država, majhna država članica, a to ni pomembno. Smo le geografsko majhni. Tudi sama sem bila v življenju, torej kot otrok, majhna in oče mi je vedno dejal: tudi zlato je lahko majhno, pa je veliko vredno. Tako da na številnih področjih smo namreč enaki z Nemčijo, z Italijo, en komisar, en sodnik, pravica veta. Veliki smo lahko po naših predlogih, aktivnostih, vplivu. Poudarjajmo naše prednosti, ne pomanjkljivosti. Ste slišali kdaj v Luksemburg govoriti, da so majhni? Bodimo kot zlato.

Nekje sem prebrala, da EU najbolj drži skupaj pravni sistem. Res je, pravni sistem je ena velikih prednosti EU, je neke vrste lepilo, je delujoč, je izvedljiv, je res pogosto tudi nepregleden in preobsežen, kar je naloga Evropske unije, da izboljša. A imamo tudi akte, ki imajo evropski ustavni pomen, kot na primer ta majhna knjižica, EU listina o temeljnih človekovih pravicah. To je v bistvu naša ustava glede temeljnih pravic, ki jih imamo v EU.

Če sklenem. Evropa iz grške mitologije, v katero se je zaljubil Zois, je morala premagati številne težave. Postala je nesmrtna, saj je naš kontinent, Evropa po njej dobil ime. Tako bo tudi današnja Evropa premagala izzive, ki ji vedno znova prihajajo naproti. Postala bo še močnejša in večja, Širitve pa so nujne. Da EU rabimo, vidimo posebej, ko smo v težavah, na primer v finančni krizi, v migracijski, v zdravstveni, sedaj, ko je vojna v Ukrajini. Države kritizirajo EU, enkrat, da dela preveč, enkrat, da dela premalo. EU dela ravno to, kar smo ji prinesli in za kar glasujejo naši politiki in uradniki v Bruslju, Strasbourgu oziroma v evropskih inštitucijah. In tudi sami imamo spet možnost vpliva že na junijskih evropskih volitvah. Zato se ozrimo vase in soodločamo. Glede na potrebe se razvijajo nove pristojnosti, že omenjena zdravstvena unija, vojaška zveza. Tudi to je del razvoja EU, del razvoja Schumanove Evrope, ki mora ostati odprta in fleksibilna, prav tako, kako zagotoviti večjo solidarnost in enako obravnavo držav članic. In v EU moramo biti vedno, kot je dejal enkrat Juncker, ko sije sonce in ko dežuje.

O združenju evropskih narodov je sanjal že Victor Hugo, ko je na pariškem mirovnem kongresu leta 1849 govoril o evropskem bratstvu, Fraternite European, ko je dejal, da bo prišel en dan anžurandra, ko se države ne bodo borile drugače. Kot z glasovanjem, torej ne z orožjem, ko bo vojna absurdna. Tudi med Berlinom in Sankt Peterburgom, / nerazumljivo/, in EU, ne pozabimo, je nastala kot ideja miru in zato tudi danes vidimo EU kot nujno zvezo držav in narodov, posebej ko je vojna zaradi agresije Rusije bližje kot kdajkoli prej po ustanovitvi EU. Kakšna naj bo torej EU? Bolj solidarna, bolj močna, bolj enotna, socialna, temelječa na evropskih vrednotah, širi naj se na dele, ki so del Evrope, od Balkana do Moldove, in tudi Rusija, ki bo, upam, čim prej končala vojno, tudi tam bo, tudi Rusija, bo potrebna preporoda in boljše ponovne povezave z EU. In kakšna naj bo Slovenija? Gospodarsko močna, socialna, po vrednotah evropsko umeščena in usmerjena, aktivna, odločna, samozavestna evropska država. Včasih sem poudarjala geslo, EU imejmo v glavi, Slovenijo v srcu. Danes bi dejala, imejmo v srcu tudi Evropsko unijo, a Slovenijo kot domovino. Slovenski jezik je zelo bogat. Včasih je težko razložiti razlike med besedami ljubiti in imeti rad. Slovenijo ljubim, EU imam rada. Hvala za vašo pozornost in hvala, predsednik, za povabilo.