Razumem omejitve, bom kratek. Najprej hvala lepa za povabilo. Je prvič, da sodelujem pri delu nekega odbora kot evropski poslanec. Jaz seveda ne smem polemizirati z vami, ampak vendarle bi rad samo popravil državnega sekretarja z Ministrstva za kulturo, da takrat je bilo govora tudi o noveli Zakona o RTV, saj tako izhaja iz poročila komisarke o sestanku z ministrico Vrečko.

Dobro, to je res malo bolj nenavaden primer, nekaj takega še nismo imeli, kjer bi nek politik na evropski ravni poskušal dobiti neko dokumentacijo od komisarke in to na ta način, kot se je zgodil meni. Jaz moram reči najprej, da sem vesel, da je ta zgodba prišla vendarle tudi v Državni zbor, tudi na vaš odbor, pa verjetno tudi na plenarko, zato ker sama po sebi zgodba ni nepomembna, je zelo občutljiva tema in prav je, da se tudi nacionalna politika te teme loti. Ne gre samo za usodo ene komisarke, Vere Jourove, ki je za mnoge lahko prav prijetna gospa, in tako naprej, gre bolj za načelno držo, kajti Evropska komisija, ki si zadnja leta itak prisvaja nekatere stvari, ki ji ne gredo, poskuša biti vedno bolj kot neka neodvisna vlada. Marsikaj počne podobno in vse na področju kulture, kamor spadajo tudi mediji in tako naprej, si tega ne bi smela dovoliti in Vera Jurova si to dovolila je. Torej, še enkrat. Tukaj gre za sistemske stvari, ne gre samo za osebne. Ona, Jaz bom itak zadevo dal na sodišče, kot je bilo že predlagano, to možnost imam in en tak osnutek je že pripravljen za sodišče, Evropsko splošno sodišče, Splošno sodišče Evropske unije, vendar bi vseeno poskušal, da razumete, ni se treba okrog tega zdaj pozicionirati, pa kregati in tako dalje, da gre za eno osnovnih načel, na katerih temelji Evropska unija, in to je načelo subsidiarnosti. In zdaj, če niti komisarka za preglednost in vrednote tega ne upošteva - iz tega gradiva lahko vidite kako malo poceni politično je pristopila k celotni stvari, celotnemu obisku v Sloveniji -, da pa je obiskala celo Ustavno sodišče in posegla v zakonodajni postopek na način, kot je to storila je pa vseeno, alarmantno. Torej, gre za sistemsko stvar. Ne rabimo je personalizirati z gospo komisarko. Tukaj pač jaz mislim, da zlasti tisti poslanci politiki, ki prihajamo še posebej iz malih držav, ne moremo biti veliko bolj tenkočutni pri teh stvareh in opozarjati nanje, opozarjati nanje. Zdaj Evropska unija je resnično na nekem precepu, zato ker se kažeta dve močni tendence: ena je po prevladovanju unitarne metode odločanja, odpravlja se veto, kot veste. Imeli smo razpravo o prihodnosti Evropske unije, pa pa še eno drugo, bolj zaprto razpravo in vse kaže na to, da bi veliki želeli bolj učinkovito Evropsko unijo in s tem tudi spreminjati način odločanja zlasti pri svetu in tega pač ne bi smeli dopustiti in bi se morali braniti na vse možne načine, da ostane veto, pa čim več kvalificiranih večin za čim bolj kakovostne odločitve na evropski ravni. S tem dobi tudi kakšna manjša država nekoliko večji pomen, kot ga sicer ima po svoji moči in številu in jaz tudi pozivam, da se tukaj lahko najdemo skupni imenovalec - levi in desni in takšni ali drugačni - in rečemo Evropski uniji izstop ali ji pokažemo kje je tisti limit, rdeča preproga preko katere ne sme iti in jaz sem poskušal ravno to storiti. Hvala.