Govor

Mira Palhartinger

Dober dan, hvala za besedo. ZPS je kot vsak drug predlog akta proučila tudi tega, proučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog. To so skladno z Ustavo, pravnim sistemom iz pravno tehničnega vidika. Oblikovali smo pisno mnenje, v njem smo uvodoma pojasnili naravo priporočila kot akta s katerim lahko Državni zbor državnim organom, organizacijam in posameznikom, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila, predlaga ukrepe za njihovo delo. Ta vsebina je torej tudi izhodišče o katerih se ta priporočila lahko gibljejo.

Pri tem mora Državni zbor upoštevati tudi načelo pravne države in načelo delitve oblasti, torej tem organom predlagati le ukrepe, ki sodijo v njihovo pristojnost in pri tem spoštovati njihovo ustavno ali zakonsko določeno samostojnost in neodvisnost pri izvrševanju svojih pristojnosti. Opozarjamo tudi, da priporočilo Državnega zbora ni pravni akt in nima pravnih učinkov, temveč je politični akt.

K posameznim točkam predloga priporočila je ZPS podala naslednje ugotovitve oziroma pripombe. Kar se tiče prve točke, je ugotovila, da je vsebina, njena, povezana s predhodnim delovanjem poslanca Evropskega parlamenta doktorja Milana Zvera. Ta kronologija tega dogajanja je bila zdaj že predstavljena, zato tega ne bom ponavljala. ZPS pa v zvezi s točko, kakršna je predlagana, opozarja, da iz njenega besedila ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, kakšno ravnanje se z njo Vladi priporoča. Šlo bi namreč lahko tudi povsem za zahtevo povsem politične narave, če pa gre za zahtevo oziroma za sprožitev pravnega postopka, pa iz predlaganega besedila ni mogoče razbrati pravne podlage za vložitev zahteve na Evropsko komisijo. ZPS pa v zvezi s tem še pojasnjuje, da je v zvezi s postopkom, ki je bil opisan v zahtevi predlagatelja, da ima v zvezi s tem postopkom poslanec Evropskega parlamenta doktor Milan Zver možnost sprožiti postopek pred Splošnim sodiščem ali vložiti pritožbo k evropski varuhinji človekovih pravic in zanj ugodno odločitev doseči z uporabo ustreznih pravnih sredstev.

Na nejasnost narave priporočenega ravnanja je ZPS opozorila tudi v zvezi s predlagano 2. točko. Ta se nanaša na naslovitev uradne pritožbe zaradi vmešavanja komisarke v notranje zadeve Republike Slovenije, besedilo te točke po presoji ZPS ne konkretizira narave pritožbe, na katero naj bi napotovala, in tudi ne definira pravne podlage zanjo, pa tudi ne okoliščin, ki naj bi pomenile vmešavanje v notranje zadeve in ne relevantne dokumentacije, s katero bi bilo možno pritožbo utemeljevati. To ne izhaja niti iz podane obrazložitve.

Glede tretje točke je treba opozoriti, da je uporaba obeh pravnih sredstev, na katere napotuje ta točka, gre za, kot pravi predlog, tožbo za razveljavitev iz 263. člena pogodbe o delovanju Evropske unije in tožbo zaradi opustitve ukrepanja iz 265. člena. Se pravi, uporaba obeh pravnih sredstev je vezana na formalne in vsebinske pogoje ter procesne roke. Najprej pojasnjujemo, da prva od njiju ni razveljavitvena tožba, ampak je opredeljena kot tožba zaradi ničnosti in njeni učinki, če so utemeljeni, če je tožba utemeljena so v tem, da sodišče EU razglasi akt za ničnega.

Glede pod točke A je treba opozoriti, da lahko tožbo zaradi ničnosti vložijo različni subjekti, med njimi tudi države članice. Zoper zavezujoč akt, ki ni zakonit, vložitve te tožbe ni mogoče vezati na nezadovoljiv odziv Evropske komisije, kot je to predlagano v besedilu tretje točke, ampak je treba pravno določno ali vsaj določljivo opredeliti akt ali odločitev, ki se izpodbija. Pravno določno je treba opredeliti tudi kršitev, ki naj bi bila predmet spora. Predlagano besedilo te točke zahtevi, ki je bila opisana, po našem mnenju ne zadosti.

Glede pod točke B pa pojasnjujemo, da ta točka sicer upošteva razmerje podrejenosti med obema tožbama, vendar opozarjamo, da je besedilo pomensko odprto in nedoločno, kršitev pogodbe o delovanju Evropske unije pa ni konkretizirana. V zvezi s 3. točko smo opozorili tudi na rok za vložitev tožbe. Ta je namreč v pogodbi o delovanju Evropske unije povsem jasno določen in ga ni mogoče interpretirati drugače, na primer na način, kot je to predlagano v 3. točki.

V zvezi s 4. točko ZPS opozarja, da je Vladi naložena glavnina nalog v razmerju med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo v zadevah, ki se na to nanašajo. Vlada je pri uresničevanju teh nalog samostojna, hkrati pa v skladu z Ustavo in v skladu z Zakonom o vladi tudi odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države, za izvajanje zakonov in drugih predpisov in nasploh za celotno delovanje državne uprave. Ker se besedilo 4. točke nanaša na skrb za suverenost, posebej pojasnjujemo, da ta, se pravi, suverenost izhaja iz temeljnih ustavnih načel in je vgrajena v samo bistvo državnosti. Na konceptu povezovanja suverenih nacionalnih držav temelji tudi Evropska unija, zato skrbi za suverenost seveda ni mogoče obravnavati ali enačiti zgolj kot enačiti z zgolj ukrepom za delo Vlade in zato ta vsebina točke po našem mnenju, namenu priporočila ne ustreza.

Kar se tiče 5. točke, ki vsebuje priporočilo Vladi, naj pozove predsednika Ustavnega sodišča k razmisleku o odstopu, pa ZPS ugotavlja najprej, da sicer iz predlaganega besedila ni razvidno, na katero od funkcij, se pravi sodnika ali predsednika Ustavnega sodišča, je to besedilo naravnano, vendar ne glede na to nedorečenost je treba pojasniti, da je vsak odstop lahko v vsakem primeru le izraz lastne volje in gre vedno za enostranski akt. Državni zbor za pozivanje funkcionarjev seveda ni pristojen, ta pristojnost pa tudi ni v okviru Vlade predvidena, ki sicer nima nikakršne vloge niti pri izvolitvi niti pri razrešitvi sodnikov Ustavnega sodišča in je zato s tega vidika ni mogoče pozivati k ravnanjem, usmerjenim k prenehanju mandata drugih funkcionarjev. Zato tudi ta ukrep po naši oceni ne ustreza namenu in naravi priporočila. Hvala.