Najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani zbrani, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Navedel bom kronoloških nekaj razlogov za sklic izredne seje Državnega zbora in kasneje tudi pripravil nekaj, torej obrazložil predloge priporočil Vladi za samo transparentno delovanje institucij in ohranitev, lahko bi rekel, statusa suverenosti Republike Slovenije. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je bila torej lani v začetku marca 1. in 2. marca na obisku v Sloveniji. Prvi dan smo jo je sprejela predsednica Državnega zbora in tudi sam, kot predsednik Odbora za evropske zadeve tukaj v Državnem zboru. Isti dan je obiskala tudi Ustavno sodišče, kasneje se je srečala tudi s predsednikom vlade Republike Slovenije. Večji del pogovorov ali pa v ospredju pogovorov takrat so bile razmere v slovenskih medijih, zlasti na RTV Slovenija. Kolikor se spomnim. Pogledal sem tudi nekaj magnetogramov, na Odboru za evropske zadeve sem gospe Veri Jourovi predstavil stanje slovenskega medijskega prostora, opisal sem jim tudi tranzicijo slovenskih medijev od leta iz nekdanjega nekdanje Jugoslavije, v samostojno Slovenijo in predstavil tudi, lahko bi rekel lastnike vseh največjih medijskih hiš, tako na tiskanem področju, kjer vse največje tiskane medije v bistvu drži v rokah tranzicijska levica. Večina lastnikov slovenskih tiskanih medijev so nekdanji tranzicijski tajkuni, ki so z nepregledno privatizacijo prišli do ogromnega premoženja in ti so kasneje kupovali v svoji drugi ali pa tretji fazi te privatizacije tudi velike slovenske medije. Kmalu po obisku Državnega zbora, kmalu po srečanju tudi s poslanci in pa članicami in člani odbora tudi za evropske zadeve je obiskala torej Ustavno sodišče. To ni bila evropska, lahko bi rekel komisarka za pravosodje, ampak evropska komisarka za preglednost, še enkrat ponavljam, za vrednote in preglednost kjer se je sestala z Matejem Accettom, torej predsednikom Ustavnega sodišča. Po njenih besedah takrat nista govorila o ustavnem presojanju novele zakona o RTV Slovenija, je pa povedala za medije, da je razumela pričakovanje, da Ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona RTV odloči zelo kmalu. Izrazila je tudi prepričanje, da bo odločitev Ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna rtv razvijala v prihodnje. Že v času, ko je komisarka komentirala novela Zakona o RTV Slovenija, ki je v postopku pred Ustavnim sodiščem, lahko bi rekel že takrat je to sprožilo veliko pomislekov. Prav tako so nekateri politologi, pa seveda ugledni ustavni pravniki, predvsem pa tisti, ki so predavatelji in ki predavajo evropsko ustavno pravo, opisali kot nekaj povsem neprimernega. Obisk se je namreč zgodil le deset dni, torej po odločitvi Ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje novele Zakona o RTV torej novele, ki ga je pred časom tudi sama javno podprla. V oči je zbudilo tudi dejstvo, da se je v svojem celotnem mandatu Vera Jourova do takrat srečala le s tremi predsedniki ustavnih sodišč v sami Evropski uniji. Sledi torej odziv evropskega poslanca doktor Milana Zvera, ki je že kmalu po tem izpostavil problematičnost njenega obiska Ustavnega sodišča, ki je zbudil močan dvom o nepristranskosti, pojavlja se je tudi sum morebitnega vplivanja na odločanje in je kot evropski poslanec za to na komisarko Jourovovo naslovil vprašanje o tem, kakšen je bil namen obiska ter kaj se je komisarka pogovarjala, torej predvsem s predsednikom slovenskega Ustavnega sodišča, ker je ta del njenega obiska nekako najbolj bodel iz vseh teh obiskov, ki jih je imela v teh dveh dneh lanskega leta. Še posebej, ker se je sama komisarka pred obiskom javno torej podprla novelo zakona, torej postavila se je na neko stran, na neko politično stran v Sloveniji, katero je izvajanje, Ustavno sodišče je torej ravno v tistem času, malo pred tem zaustavilo, proces odločanja o noveli pa je še potekal torej na samem Ustavnem sodišču. Doktor Zver je za to komisarko tudi vpraša, ali so tovrstni obiski običajni in kaj namerava storiti Evropska komisija, da prepreči morebitne sume, da gre pri tem torej za vtikanje v notranje zadeve države članice in vmešavanje v samo delo sodišč v tako pomembnem časovnem terminu, kot je bilo odločanje o noveli zakona o RTV. Ker ima seveda slovenska javnost pravico do obveščenosti, je doktor Zver od Evropske komisije zahteval razkritje zabeležke sestanka komisarke s predsednikom samega Ustavnega sodišča in pa vse interne komunikacije, ki jih je imel tudi njen kabinet komisarke z drugimi kabineti komisarjev in seveda tudi vso interno komunikacijo znotraj kabineta komisarke. Evropska komisija je kasneje, po pretečenem roku za odgovor na vprašanje, zaprosila za podaljšanje roka, češ da je ta dokumentacija, kar zahteva doktor Zver, obsežna. Potem je to trajalo dva meseca. Nato je evropski poslanec prejel tako imenovano poročilo s same misije. Na šestih straneh poročila je bilo pet strani, lahko bi rekel, anonimiziranih, samo en del, torej ena stran tega poročila je bila vidna samemu evropskemu poslancu. Zlasti je bilo zaskrbljujoče, da je v to pomanjkanje preglednosti vpletena torej predsednica Jourova, ki je torej vodila to komisijo, ki vodi komisijo na področju vrednot in preglednosti. Torej, lahko bi rekel, prišlo je do neke situacije, absurdne situacije, kjer nekdo, ki je zadolžen, ki vodi preglednost in ki brani vrednote Evropske unije, sam teh vrednot ne spoštuje in dela vse, torej, da bi bila sama ta misija, ki je zelo vprašljiva v Republiki Sloveniji, predvsem na področju obiska Ustavnega sodišča, ostali obiski seveda niso vprašljivi, evropskih komisarjev, je tu, da se seznani z obema platema medalje v nekem političnem procesu, ki recimo teče predvsem v Državnem zboru. In pokazal je, da ima, torej, da nekih resnih argumentov, torej sama, lahko bi rekel, komisarka v tej fazi ni imela. Nato je sledilo ponovno pozivanje torej doktor Zvera, da od Evropske komisije je zahteval, da se objavi tudi preostali del tega poročila ter tudi vse druge dokumente, ki spadajo v obseg, torej te zadeve, vključno z opomniki, ki jih je Vero Jourovo pripravijo v njenem kabinetu, saj ima torej javnost, ponovno navajam, pravico vedeti, kaj njihovi predstavniki počnejo v imenu tako imenovane vladavine prava.

Torej, 30. junija 2023 je generalna sekretarka Evropske komisije prosila doktor Zvera za podaljšanje roka za odgovor, ker se glede dokumentacije še posvetuje s kabinetom Vere Jourove. Sledil je ponovno, torej govorim sedaj o 30. juniju, to je že 34 mesecev po obisku, spet se nič ni spremenilo, minil je december, do decembra se seveda nič ni premaknilo, zato je doktor Zver lansko leto, 20. decembra 2023, pri evropski varuhinji človekovih pravic vložil uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo, ki je po devetih mesecih izmikanj, zavlačevanj in izmišljevanja ni zagotovila torej dostopa do dokumentov, povezanih z misijo podpredsednice Vere Jourove v Sloveniji lansko leto marca 2023. Doktor Milan Zver je tam izpostavil, da obstaja resna skrb, da komisija namerno poskuša torej odložiti objavo teh dokumentov do konca mandata, ki se bliža, in da komisarka seveda ne bo odgovarjala za svoja dejanja. Od varuhinje človekovih pravic Emily Riley je evropski poslanec zato zahteval, da, prvič, ugotovi, da je Evropska komisija kršila njegovo pravico do dostopa do informacij, ker mu ni zagotovila zahtevanih dokumentov. Drugič, Evropski komisiji naloži, naj objavi celotno poročilo o misiji v Sloveniji, vključno torej z vsemi internimi dokumenti, ki jih je zahteval, ki jih je večkrat zahteval, ter vključno z opomnikom, ki so ga za obisk v Sloveniji pripravili torej v samem kabinetu komisarke. Tretjič, ugotovi, da je Evropska komisija zlorablja torej svoja pooblastila s tem, da je zavlačevala z odgovorom na njegovo zahtevo. Evropski komisiji pa tudi priporoča, naj sprejme ukrepe za izboljšanje preglednosti in transparentnosti pri komunikaciji z javnostjo in nenazadnje tudi z evropskimi poslanci. Urad varuhinje človekovih pravic, lahko povemo, da je hitro odločil o pritožbi in komisijo pozval k predložitvi zahtevanih dokumentov, najkasneje torej do konca, do 29. januarja 2024. Poleg tega pa je navedel, da bo pregledal tudi vse interne dokumente komisije, ki sodijo v okvir srečanja Jourove s predsednikom slovenskega Ustavnega sodišča, kar je nakazalo, da tudi evropska ombudsmanka, torej, da ravnanje komisije pomeni morebitno nepravilnost pri samem njenem delovanju. Naj povem, da je doktor Milan Zver po tej intervenciji, torej po intervenciji Evropske ombudsmanke, prejel dodatne dokumente Evropske komisije, povezane z obiskom podpredsednice Evropske komisije v Sloveniji. Iz predanega gradiva izhaja, da se evropska komisarka v nasprotju z zakonodajo torej vmešava v notranje in ustavnopravne zadeve Republike Slovenije, izven svojih pristojnosti. A žal je Evropska komisija tudi v teh dokumentih, ponovno ponavljam, cenzurirala najpomembnejši del v opomniku, to je bila 3. točka ciljev sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Accettom in podpredsednico Evropske komisije, komisarko Jourovo. Sledila je torej pod 3. točko ponovna anonimizacija. S tem, da komisija samocenzuro tretje točke utemeljuje s tem, da na njenem sestanku ni bilo govora in da je bilo razkritje, da bi razkritje vodilo v samocenzuro sekretariata Evropske komisije pri pripravi opomnikov tudi v prihodnje. Zelo zanimivo, pa sami dokumenti, edina vsebinska cenzura na več kot sto straneh dolgih opomnikih, ki so polni škandaloznih in arbitrarnih izjav glede prejšnje vlade, ekscesne, ekscesno zatiranje medijev, zloraba policije in polna pozitivnih ocen takrat nove Vlade. Vidi se popolnoma pristranskost same evropske komisarke, tudi na delih, kjer Vlada dela nekatere stvari, ki so v nasprotju, lahko bi rekel, tudi z osnovami javne radiotelevizije. Ona trdi, da se premikajo v pravo smer in tako naprej. V opomnikih se seveda niso izogibali tudi grobim političnim ocenam, kar je nenavadno za delovanje nekih evropskih komisarjev. Tako so med drugim poimenovali prvotno odločitev ustavnega sodišča za zadržanje izvedbe, torej samo izvajanje Zakona o RTV za kontroverzno, torej spuščali so se v sam postopek pred Ustavnim sodiščem, spuščali so se v tiste, lahko bi rekel, najboljše pravne strokovnjake, ki jih ima Slovenija na Ustavnem sodišču. Poleg tega so na eno stran postavili staro vlado in tiste, ki naj bi bili blizu Janezu Janši, na drugo, pozitivno stran, pa so postavili novo vlado, medije in seveda najbolj nevladne organizacije. V opomniku je tudi direktno omenjena beseda depolitizacija kot predpogoj za ustanovitev članov programskega sveta in vodstva RTV Slovenija. Zanimivo je tudi, da iz dokumentov torej izvira, da je prioritetna tema obiska v Sloveniji RTV Slovenija, čeprav je komisarka to ves čas zanikala, bila prav ta točka. Popolnoma jasno pa se vidi, do kje so pri svoji politizaciji pri Evropski komisiji šli. Komisarka Vera Jourova je z obiskom v Sloveniji zlorabila, po našem grobem prepričanju in prepričanju mnogih pravnih strokovnjakov, funkcijo podpredsednice Evropske komisije, zlorabila je v smislu arbitrarne presoje in pa seveda ravno dvojnih meril, in prav to na področju nekoga, ki bi moral ta dvojna merila lahko bi rekel odstraniti, kjer bi moral braniti, kjer bi moral poslušati obe strani medalje in se prepričati tudi v drugo stran. Zaradi takšnih ravnanj je padlo zaupanje državljanov v institucije, lahko institucije pahne v krizo. Kriza institucij pa lahko pomeni tudi nenazadnje eksistencialno krizo same Evropske unije.

Moramo se - na koncu kot predlagatelj - zavedati, da temeljni pogodbi Evropske unije, tako Maastrichta, kot sedaj Lizbonska pogodba določa, da morajo vse institucije, organi, uradi in agencije Unije pri svojem delu predvsem upoštevati načela javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani in prebivalci pravico dostopa do dokumentov. Evropski parlament v sklopu svojih pristojnosti tudi redno pripravlja poročilo o tem, kako se je načelo javnosti delovanja Evropske unije institucij, torej tudi to načelo, kako se izvaja tudi v praksi. V primeru Vere Jourove gre po našem mnenju za torej primer zlorabe funkcije, ki se je, ko se je ena komisarka ene politične opcije odločila pomagati in se vmešavala v zakonodajni postopek ene države članice. Gre za primer hudega intervencionizma brez primere v Evropski uniji, medtem ko Evropska unija ne temelji na tem, temveč predvsem temelji na subsidiarnosti in skupni evropski politiki, kjer so razmere same jasne.

Na koncu kot predlagatelj bi rad predstavil tudi vseh pet priporočil. Torej, prvo priporočilo, da Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, naj od Evropske komisije torej zahteva zavoljo preglednosti in videza nepristranskosti razkritje tretje točke ciljev sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije Matejem Accettom in podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove. Prav tako naj Vlada Republike Slovenije od Evropske komisije zahteva vso interno komunikacijo, torej vse tisto, ki je še doktor Zver do danes ni prejel. Drugič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije naj naslovi na Evropsko komisijo uradno pritožbo zaradi vmešavanja Vere Jourove v notranje zadeve Republike Slovenije, s čimer so kršena temeljna načela Evropske unije, kot sta načeli torej subsidiarnosti in neodvisnosti slovenskega sodstva. Pritožba naj vsebuje natančen opis dogodkov skupaj z relevantno dokumentacijo in naj poziva k uradnemu odzivu ali ukrepanja evropske komisije. Tretjič V primeru, da odziv Evropske komisije ne bo zadovoljiv ali če ne pride do odziva torej v samem razumnem roku, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da razmisli o porabi pravnih sredstev, ki so na voljo v skladu s pogodbo o delovanju Evropske unije, torej s pogodbo z Lizbonsko pogodbo. Prvič, tožba za razveljavitev člena 263. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi ravnanja in odločitve Věra Jourová na ustavnem sodišču, ki neposredno vpliva na Republiko Slovenijo in njene državljane in je v nasprotju z načeli prava Evropske unije.

Drugič, tožba zaradi opustitve ukrepanja gre za tožbo 265. člena pogodbe o delovanju Evropske unije, če Evropska komisija ne ukrepa v skladu z njeno obveznostjo, ki izhaja iz prava Evropske unije glede, predvsem glede na to obravnavano zadevo.

Četrto priporočilo: Državni zbor priporoča Vladi Slovenije, da pri svojem delu in v odnosu z institucijami Evropske unije skrbi predvsem za suverenost na tistih področjih, ki jih nismo, lahko bi dejal prenesli na raven Evropske unije.

In peto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da tudi pozove predsednika Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo zakonitosti in ustavnosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da resno razmisli o svojem odstopu. Tudi če bi Věra Jourová prišla na Ustavno sodišče, bi lahko to odklonil, lahko bi se izločil iz tega, lahko bi povedal, da pomembno ravno presoja novelo. In da niti ni komisarka za pravosodje in da naj počaka, ko bo to ali odločanje končano. Videz nepristranskosti sodnikov govori o njem, govori Bordojska deklaracija, govori Svet evropskih sodnikov in tožilcev je to deklaracijo sprejel pred približno 15 leti, je temeljno načelo delovanja evropskih sodišč, evropskih, tudi nenazadnje tožilec. Videz nepristranskosti opisuje kar v nekaj členih, torej Oratorijska deklaracija in po vsej verjetnosti bi jo moral tudi predsednik ustavnega sodišča v tem primeru tudi poznati. Že na podlagi kršitve načela oratorijske deklaracije bi moral Mateja Četa v tem primeru odstopiti. Toliko z moje strani kot predlagatelja glede te seje. Najlepša hvala.