Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Dobro jutro, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni torej s strani Vlade.

Dejstvo je, predlagatelji zakona predlagajo, navajajo, pardon, da je potrebno ključno omejiti stroške državnega proračuna, ki nastajajo z izvedbo referenduma ali več njih. Kot pojasnjujejo, to potem edino primeren kompromis. Seveda, da pride samo do enega dneva točno določenega in to naj bi bila druga nedelja v mesecu maju. Vlada meni, poudarjamo, da je veljaven zakonski okvir glede rokov za razpis referenduma primeren in že sedaj omogoča, kot vemo, da se v določenih pogojih na en dan razpiše tudi več referendumov. To je tisti ključen razlog, zato predloga zakona ne podpiramo.

Zdaj, kot že tudi navedeno v s strani Zakonodajno-pravne službe Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ureja več vrst referendumov, konkretno štiri različne vrste, ki se razpišejo na pobudo različnih predlagateljev in v različnih fazah sprejemanja različnih aktov. To so denimo sprememba Ustave, zakona ali podpisa mednarodne pogodbe oziroma zakona o ratifikaciji. Dodatno pa zakon ureja še tako imenovani posvetovalni referendum, v okviru katerega je postopek za sprejem akta iz pristojnosti sicer Državnega zbora, a se še sploh ni začel. Nameni različnih vrst referendumov so seveda različni glede na to, Vlada meni, da je še enkrat bolj primerna že veljavna ureditev, ki tako Državnemu zboru kot zakonodajalcu v vsakem posamičnem primeru prepušča proste roke, da pri razpisu referenduma dan glasovanja določi po pravilu, torej da od dneva razpisa pa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kot leto dni. Državni zbor kot tak, tako ni vezan izključno na en referendumski dan, ki prinaša svoje omejitve, temveč v vsakem primeru posebej določa dan glasovanja. Hkrati poudarjam zopet pa ima seveda tudi možnost, da na isti dan razpiše več referendumov, seveda če tako presodi, da je združitev le teh smotrna in ne preobsežna. Bistven tu je seveda konkreten razmislek o konkretnih okoliščin, upoštevanje le teh, kolikor je le možno, in ne en avtomatizem. Namreč, zakonodajni referendum torej v Sloveniji je do sedaj najbolj pogosto uporabljen, je del zakonodajnega postopka in kot tak pomeni najmanj časovni zamik uveljavitve nekega zakona. Državni zbor tako razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki bi ga sprejel, če to zahteva najmanj 40 tisoč volivcev. V kolikor bi uvedli enoten referendumski dan, bi tako lahko v določenih primerih po principu tega avtomatizma lahko najmanj nesorazmerno podaljšali negotovo usodo spremembe nekega zakona ali celo ustave, posledično s tem bistveno podaljšali sam zakonodajni ali ustavno revizijski postopek. To pa ne vpliva dobro na učinkovitost, v skrajnem primeru bi lahko tako od potrditve zakona v državnem zboru pa do glasovanja na referendumu potekalo skoraj celo leto. Dodatno po podatkih zgodovinskih pregledov s strani Državne volilne komisije vemo, da je v zadnjih desetih letih do danes v večini izveden po en referendum na leto, kot se spomnimo, le jeseni 2022 pa smo imeli tri na isti dan. Torej, še enkrat poudarjam, obstoječa zakonodaja to popolnoma omogoča. Torej to pomeni, da v praksi načeloma ne prihaja do primerov, ko bi bilo v enem letu razpisanih več referendumov na več različnih dni. Zdaj ne bom ponavljal mnenja Zakonodajno-pravne službe, lahko pa rečem, da se Vlada tu popolnoma strinja. In recimo, predvsem mi je v oči padlo tudi to, da recimo lahko na tak način, sploh z enim dnevom se s tem prekomerno in nesorazmerno poseže v učinkovito izvrševanje same zakonodajne funkcije Državnega zbora.

Naj za zaključek poudarim, da vprašanje morebitne neustreznosti več hkratnih referendumov je potrebno razumeti predvsem v kontekstu tega predlaganega enega konkretnega od določenega dneva, kar bi, kot je tudi ZPS opozorila, morebiti vodilo lahko do večjega števila referendumov. Vi ste omenili sedem, osem, lahko tudi več, ne le nekaj njih, dva, tri, kar je verjetno še obvladljivo, kot pač poudarja Zakonodajno-pravna služba. Še enkrat, tak predlog nesorazmerno posega v izvrševanje zakonodajne funkcije.

Torej, za zaključek. Obstoječa ureditev omogoča, Vlada tu ne vidi potrebe po spremembi in seveda glede na to predloga zakona ne podpira. Hvala lepa.