Hvala za besedo, gospa predsednica. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje. Povzela bom samo bistvene poudarke.

Kot je že povedal predstavnik predlagatelja, predlog zakona uvaja tako imenovani referendumski dan. Vsi referendumi naj bi bili izvedeni drugo nedeljo v mesecu maju, pri čemer zakon dopušča izjemo, Državni zbor lahko s kvalificirano večino določi drug dan glasovanja, vendar le pod pogojem, da od dneva razpisa do druge nedelje ne preteče manj kot šest mesecev. Pomembno je, da bi ta ureditev veljala za vse štiri referendume na državni ravni, ravno tako pa tudi za vse lokalne referendume, ker se v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi določbe o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za lokalne. Zdaj primerjalno pravni pregled je sicer priložen, vendar je pomanjkljiv. Manjka predvsem informacija, na kakšen način je v drugih državah EU urejen referendumski dan, ali tako kot v razponu, kot imamo zdaj v veljavni ureditvi, ali na točno določen dan, tako kot je sedaj predlagano. Kar je za nas pomembno je, da že veljavna ureditev v 33. členu, ki je bila uveljavljena z novelo D leta 2006 omogoča izvedbo več referendumov oziroma združevanje referendumov in volitev na isti dan v posameznem letu in s tem seveda zniževanje stroškov, pri čemer pa veljavna ureditev vsebuje pomembno varovalo, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni, mora takšno odločitev sprejeti državni zbor s kvalificirano večino. Mimogrede, ta možnost od leta 2006 do danes še ni bila uporabljena. Zakaj je pomembna ta varovalka? S tem se strinja tudi teorija. Takšno stališče pa izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZRLI-D. Ta namreč preprečuje odlaganje izvedbe referenduma brez razumnih razlogov in političnega soglasja v Državnem zboru in s tem varuje učinkovito izvrševanje njegove zakonodajne funkcije. Pomembno je namreč, da bi nerazumno trajanje referendumskega postopka, ki je del zakonodajnega postopka, v širšem smislu lahko pretirano omejilo zakonodajalca pri učinkovitem izvrševanju zakonodajne funkcije. V tej zvezi še posebej izpostavljamo zakone, ki so sprejeti po nujnem postopku, pa ne gre za zakone, ki so izvzeti iz referendumskega odločanja, tu si lahko predstavljamo na primer različne zakone in interventne narave. Zdaj, pravna služba sicer meni, da v skladu z ustaljeno ustavno sodno prakso sama ureditev načina določitve datuma glasovanja na referendumu na točno določen dan, tako kot je sedaj predlagano ali pa v okviru v določenem časovnem okviru sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec vse, kar mora narediti, izkazati razumne razloge, če pa se v zakonu določi dan glasovanja na točno določen dan v letu, kot je sedaj predlagano, pa bi moral po našem mnenju predvideti možnost, da Državni zbor določi tudi druge dneve glasovanja. Predlagana izjema v skladu s katero izvedba referenduma na drugi dan ni dopustna, če od izvedbe do druge nedelje v mesecu preteče manj kot šest mesecev, lahko po naši oceni prekomerno poseže v učinkovito izvrševanje zakonodajne funkcije in s tem tudi druge ustavne vrednote. Takšna omejitev bi, da bolj poenostavljeno povem pomenila, da Državni zbor ne bo mogel niti s kvalificirano večino v posameznem primeru kljub morebitni izkazanosti utemeljenih razlogov za čimprejšnjo odločitev volivcev na referendumu določiti dneva glasovanja o tem sorazmernem dolgem obdobju šestih mesecev, in smiselna ugotovitev velja tudi za učinkovito izvajanje funkcije občinskih svetnikov, ki bi morali spisati referendum v skladu z novelo tega zakona.

Na koncu samo še eno kratko opozorilo. Gre za pomembno spremembo v konceptu, zato smo tudi razmišljali, če bo teh referendumov, ki se bodo celo leto nabirali na koncu veliko na ta dan bo seveda bo seveda prišlo do prepletanja referendumskih kampanj, tolikšnega števila referendumskih kampanj kot bo razpisanih referendumov, mogoče sočasno z volitvami, zato se nam je zastavilo tudi vprašanje z vidika ustavne zahteve po informiranosti odločitev volivcev, kar je nujni pogoj za izvrševanje referendumske pravice, to večkrat poudarja Ustavno sodišče, če bi bilo treba tudi ustrezno prilagoditi tudi recimo določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji. Samo 30 dni te kampanje za recimo sedem, osem referendumov, če bi do tega prišlo, je najbrž premalo. Toliko za enkrat.