Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki ministrstva!

Cilj predlagane novele zakona je še naprej omogočiti neposredno odločanje volivcev pri sprejemu in spremembi zakonodaje gre za pravico vseh državljank in državljanov z volilno pravico, da neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev in da so izvorni nosilci oblasti v Republiki Sloveniji, gre za 3. in 44. člen Ustave Republike Slovenije, tako da s splošnim in tajnim glasovanjem odloči o posameznem pravnem aktu zakonodajnega telesa. S tem bi se določil en dan v letu za referendum in ne omejuje pogojev za izvedbo in veljavnost referenduma, se posredno omogoči, da bodo državljanke in državljani bolj seznanjeni z vsebino referenduma saj bo dan za referendum splošno znan in pričakovan. S tem se bo tudi povečala udeležba na referendumu. Referendumski datum bi tudi pripomogel k demokraciji soglasja, saj bi povzročil, da politične stranke med seboj raje sklepajo kompromise ter se usklajujejo, kot da usklajevanja tudi z interesnimi skupinami sploh ne pride. To je dobra praksa tudi v določenih državah Evropske unije. Mi predlagamo, da bi bil referendumski dan druga nedelja v maju, in bi se na ta dan lahko izvedli vsi referendumi in pobude. Predlagamo tudi izjemo od določenega dneva glasovanja na referendumu, vendar samo v primerih, ko od dneva razpisa pa do dneva glasovanja na referendumu ne poteče manj kot šest mesecev. S tem bi sledili vsebini odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 4. 2014, ki je jasno poudarilo, da je pravica do referenduma tako imenovana pravica pozitivnega statusa, pri katerih je država vezana k določenemu ravnanju, ko gre za udejanjanje te pravice do glasovanja na referendumu, omogočeno z izvedbo referendumskega postopka na način, da se zagotovi čim bolj učinkovito uresničevanje pravice iz tretjega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. V odločbi se je Ustavno sodišče Republike Slovenije oprlo tudi na kodeks dobre prakse pri referendumih, ki lahko tudi kot kodeks dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je prav tako sprejela beneška komisija leta 2002, ni obvezujoč pravni vir. Doktor Jadranka Sovdat je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju pri tem opozorila na njegovo naravo in njegov nastanek. Evropska konvencija o človekovih pravicah sicer ne varuje pravice glasovanja na referendumu, vendar bi moral biti vpliv priporočil kodeksa dobre prakse pri referendumih na zakonsko ureditev države in njeno udejanjanje v temelju enak kot pri volilnem kodeksu. Gre za priporočila nastala na podlagi dobrih praks v demokratičnih državah, v katere se pogosto izvajajo referendumi, da bi se zagotovilo prav tisto, kar je bistveno, pošten referendumski postopek in verodostojnost njegovega izida, ki ga morajo kot obvezujoč upoštevati tudi tisti, ki so mu nasprotovali. Toliko z moje strani za enkrat. Hvala.