Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo! Spoštovane poslanke, poslanci ter vsi ostali prisotni!

Na tokratnem zasedanju bodo v ospredju kmetijske točke. In sicer se bo nadaljevala razprava o potrebnem ukrepanju na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Skladno s sklepom marčevskega evropskega sveta bo izveden pregled realizacije ukrepov za poenostavitev skupne kmetijske politike oziroma bo komisija podala informacijo o bolj podrobni časovnici, o pripravah samih aktov za do sedaj predlagane ukrepe, še zlasti glede predlogov za izboljšanje položaja kmetov v agroživilski verigi, v zaključni fazi potrditve zakonodajni akt za kratkoročne ukrepe za administrativno poenostavitev. Naj spomnim, gre za nekatere tehnične, kot tudi kratkoročne vsebinske ukrepe ob zasedanju načela preudarnosti, to je prilagodljivost za kmete ob ohranitvi ambicij še vedno skupne kmetijske politike za prehod na trajnost. Z vidika Slovenije je zelo pomembno, da se za manjše kmetije omogoči izjeme glede nadzora pogojenosti, določene izjeme od izvajanja nekaterih dobrih kmetijskih in okolijskih pogojev in da bi številne manjše probleme lahko naslovili preko spremembe strateških načrtov z velikim poudarkom tudi hitrejših sprememb samega strateškega načrta. Komisija je nedavno napovedala podaljšanje začasnega okvirja za državne pomoči v kmetijstvu, zaradi vojne v Ukrajini in komisija preučuje tudi poziv več držav članic tudi Slovenije za podaljšanje velja tudi za težave v primarni ribiški in akvakulturni proizvodnji. Komisija je prav tako napovedala preučitev zgornje meje / nerazumljivo/ pomoči v kmetijstvu, v zvezi s slednjim je na pobudo Nemčije v pripravi skupno pismo, katerega je tudi Slovenija sopodpisala. Do poletja komisija načrtuje še pripravo poročila o uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah tudi z vidika vprašanja dvojne kakovosti, ustanovitev observatorija proizvodnih stroškov, marž in praks trgovanja v agroživilski dobavni verigi, sprememba obstoječe uredbe o skupni ureditvi trgov z namenom krepitve možnosti sodelovanja za kmete z namenom večje pogajalske moči in s tem pridobitev boljših pogodbenih pogojev v odnosih z drugimi akterji v verigi preskrbe s hrano. Slovenija pozdravlja dosedanje ukrepe za poenostavitev obstoječih pravil skupne kmetijske politike ter napovedane ukrepe usmerjene še zlasti v krepitev položaja kmeta v verigi. Slovenija tudi podpira. Predlog za podaljšanje začasnega okvir državne pomoči v kmetijstvu, zaradi vojne v Ukrajini, ki omogoča dodelitev omejenih zneskov pomoči podjetjem v primarni kmetijski proizvodnji. Pri tem se pridružujemo pozivu več držav članic, da bi bilo treba v podaljšanje vključiti tudi primarno ribiško in akvakulturno proizvodnjo. Gre za enega izmed instrumentov, ki so bili za Slovenijo pomembni za kompenziranje posledic lanskih naravnih nesreč.

Pri 2. točki dnevnega reda se bodo ministri v duhu transparentnosti seznanili s poročanjem komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, da se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V okviru te točke bo predstavljena tudi posodobljena študija o kumulativnih učinkih prostotrgovinskih sporazumov. Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo v splošnem podpira sklepanje novih in poglobljenih ter razširjenih obstoječih trgovinskih sporazumov Evropske unije s tretjimi državami, pri tem pa je ključna ohranitev proizvodnega potenciala evropskega kmetijstva. To pomeni, prvič, uvoz samo takšnih agroživilskih proizvodov, ki spoštujejo veljavne evropske zdravstvene in okoljske standarde, s čimer bi za pridelovalce v Evropski uniji zagotovili enake konkurenčne pogoje. In drugič, vključevanje podnebnih in ostalih trajnostnih zavez v trgovinske sporazume. Navsezadnje so to tudi pričakovanja evropskih državljanov, na ta način bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za evropske kmetovalce.

In še kot 3. točka na dnevnem redu. Ministri bodo razpravljali tudi o pregledu letnih poročili o uspešnosti skupne kmetijske politike. Ta poročila pomenijo evalvacijo in nadzor nad temeljnimi kmetijskimi političnim okvirom v Evropski uniji in sama poročila prispevajo k njenemu stalnemu izboljševanju, prilagajanju spreminjajočim se potrebam kmetijskega sektorja in družbe kot celote. Izpostavila bi sicer dvoje, da je priprava prvega letnega poročila o smotrnosti za leto 2023 bila nekoliko lažja, kot bo priprava naslednjih poročil. Zakaj? Zato, ker je bilo v prvem letu izvajanja zaradi samega zamika pri vzpostavitvi sistema po novih pravilih le nekaj izplačil. Vsekakor pa velja poudariti, da je to prvi dogodek, prvič se tako poročilo pripravlja, kjer menimo tudi, da za v prihodnje bo to zelo pomembna usmeritev, kako dosegamo cilje. In ker smo šele v začetni fazi izvajanja intervencij strateškega načrta, še ne moremo na podlagi podatkov iz prvega letnega poročila o smotrnosti ugotoviti, ali so učinki takšni, kot smo si jih zastavili, z zelo zahtevno intervencijsko logiko. To bomo lahko ugotovili na podlagi podatkov o izvajanju intervencijskega strateškega načrta in samih izsledkov vrednotenja v prihajajočih letih. Republika Slovenija vidi letna poročila kot podlago za oblikovanje prihodnjih političnih odločitev.

In še pod ostalimi aktivnostmi, pod točko razno. Na pobudo držav skupine za gozdove, katere je članica tudi Slovenija, bo v okviru točke razno predstavljena pobuda, da se trajnostno upravljanje z gozdovi in obnovljenimi gozdnimi viri po načelu gozdno lesne verige ustrezno naslovi v delovnem programu prihodnje Evropske komisije. Ob robu pa bo potekalo tudi delovno kosilo, ki je načrtovano na temo Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v Evropi.

Hvala lepa za pozornost.